Letališče v zraku
NatisniMedij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 21. 08. 2013 Stran: 5
Na izredni skupščini bodo delničarji Aerodroma Ljubljana sredi septembra spet razpravljali o smiselnosti naložbe v novi potniški terminal na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Mali delničarji ob tem pričakujejo jasno besedo države, ki je Aerodrom Ljubljana sicer uvrstila na seznam (petnajstih) podjetij za prodajo.
Država seje v preteklosti povsem jasno strinjala z naložbo, katere pričakovana vrednost seje z več kot 75 milijonov evrov že znižala na okoli 57 milijonov evrov. Po nekajletnem postopku, v katerem je bil projekt stokrat tehnično in ekonomsko preverjen, večkrat pa predstavljen tudi malim delničarjem, je Bruselj zanj ob soudeležbi slovenske države odobril 14,4 milijona evrov nepovratnih sredstev. Naložba mora biti zaključena do konca leta 2015, zanjo pa ima Aerodrom Ljubljana, katerega polletni poslovni rezultati so spodbudni, na razpolago 23 milijonov evrov lastnih sredstev, preostali denar, okoli 30 milijonov pa naj bi si izposodili.
Prav finančna konstrukcija najbolj buri duhove - bi doslej nezadolženi Aerodrom Ljubljana zaradi kredita lahko zašel v težave? Brez prometa zanesljivo. Ob sedanjem prometu bi resda zadoščal z desetimi milijoni posodobljeni sedanji terminal, vendar bi ga prej ali slej prehiteli okoliški tekmeci in mu prevzeli promet. Letalski promet se v svetu ob prilagajanju samega sektorja kljub vsem krizam krepi in se bo po vseh napovedih krepil še naprej.
Aerodromu Ljubljana se odpirajo nove možnosti, ki pa brez novega terminala niso uresničljive. Brniško letališče so sami izbrali kot morebitnega partnerja v največjem prevozniku v Ljudski republiki Kitajski China Southern, ki ima s 500 letali tretjo največjo floto med 240 članicami svetovnega letalskega združenja IATA in je leta 2012 prepeljal 86 milijonov potnikov. Čeprav gre samo za pravljico, si tukajšnji minister za promet ne bi smel dovoliti zavrnitve srečanja s kitajsko delegacijo, ki jo je vodil drugi človek družbe.
Temeljna dilema se tako zdi vprašanje, kdaj prodati Aerodrom Ljubljana: pred posodobitvijo ali po njej? (Bolj usodno je sicer, kolikšen del infrastrukturne družbe sploh prodati, a vprašanje je, ali ta država o tem sploh še lahko razmišlja sama. Države s težo infrastrukture sicer ne prodajajo v celoti,) Izkupiček za posodobljeno letališče bi lahko bil boljši, zagotovljena bi bila tudi prihodnost, ki bi bila ob prodaji v sedanjem stanju lahko tudi manj zanesljiva.
Dvome malih delničarjev je moč razumeti: če gre Aerodrom Ljubljana v naložbo, država pa ga (zelo verjetno) ne bo znala (pametno) prodati -pri poslu tako ali tako ne zna in noče pomagati -potem bodo dividende, tako kot pri monopoliju sicer ne največje, zato pa kar zanesljive, usahnile. Res pa je tudi, da so mali delničarji na letošnji delničarski skupščini preglasovali predlog države, kije ostala brez glasovalnih pravic, imenovali »svoje« nadzornike in s tem prevzeli tudi del odgovornosti. Z imenovanjem »svojih« nadzornikov so mali delničarji prevzeli tudi vsaj del odgovornosti.
