Drago Podobnik zavlačuje z razčiščevanjem Troštovih grehov
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 12. 2009 Stran: 24
Ljubljana - Dva tedna po seji nadzornega sveta Hita, na kateri so obravnavali izsledke posebne revizije, predsednik uprave Drago Podobnik še vedno ni javno objavil zaključkov revizije, kot mu je v skladu z zakonodajo naložil nadzorni svet. Še več; sklical ni niti skupščine, na kateri bodo delničarji odločali o vložitvi tožb zoper prejšnjo upravo in prejšnji nadzorni svet za povrnitev škode. Poznavalci razmer Podobnikovo ravnanje ocenjujejo kot zavlačevanje z razčiščevanjem grehov prejšnjega vodstva in izraz podpore prejšnjemu predsedniku uprave Niku Troštu ter posledično upiranje nadzornemu svetu in lastnikom.
Posebna revizija, ki jo je zahtevala skupščina, je, kot smo že razkrili, pokazala, da so Hitove naložbe v Beogradu, Umagu, Brčkem in na Šentilju zgrešene in da slabijo likvidnost družbe ter ogrožajo njen kapital. Revizorji so ugotovili, da je Hit kupoval naložbe po tržno neupravičenih cenah, potrdili pa naj bi tudi, da so pri najmanj enem projektu, in sicer v Beogradu, posredniki zaslužili milijonsko provizijo.
Na podlagi posebne revizije poslovanja med leti 2006 in 2008 je nadzorni svet Hita, ki ga vodi Matej Golob Metzele, 19. novembra upravi naložil, da skliče skupščino, na kateri se bodo delničarji odločali o vložitvi tožbe zoper organe vodenja in nadzora za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe, ki je v družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja in nadzora. Ob tem omenimo, da je bil v prejšnjem nadzornem svetu Hita, ki ga je vodil tesni sodelavec Janeza Janše Viktor Baraga, tudi novogoriški župan in poslanec SD Mirko Brulc, ki je imel kljub velikemu nasprotovanju dela nadzornega sveta in ministrov ključno vlogo pri Podobnikovem imenovanju na čelo Hita. Prav tako ne gre spregledati, da sta bila v nadzornem svetu ves čas dva vplivna predstavnika zaposlenih, med njimi je bil ves čas Marko Slivnik, kije bil hkrati predsednik sveta delavcev.
Po novembrski seji nadzornega sveta, na kateri so sprejeli šest sklepov, pa se je začelo zapletati že s potrjevanjem zapisnika. Nekateri znotraj Hita in tudi znotraj nadzornega sveta si namreč sedaj prizadevajo, da bi sklepe, ki bodo navedeni v sklicu skupščine, omilili. Nekdanji predsednik uprave Trošt, ki je še vedno zaposlen znotraj Hita, naj bi bil pri tem najbolj glasen. Po naših informacijah poskuša doseči, da nadzorni svet pred obravnavo na skupščini ne bi dajal vrednostnih sodb o izsledkih revizije. Napovedoval naj bi celo izpodbijanje izsledkov revizije, češ da ni imel možnosti dati pripombe na končno poročilo, podobno kot je nedavno uspelo upravi Casinoja Ljubljana. Kot so nam zatrdili v Hitu, je imel Trošt »možnost podajanja pripomb na predlog poročila posebne revizije.«
Na drugi strani si zlasti sindikati in svet delavcev prizadevajo, da bi obdobje revidiranja razširili na upravo, ki je Hit vodila pred Troštovo ekipo. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da zametki za zgrešene naložbe sežejo v čas uprave Branka Tomažiča, v kateri je bil član uprave tudi Borut Jamnik, sedanji predsednik uprave Kapitalske družbe, lastnice tretjine navadnih delnic Hita. Nadzorni svet jim ni prisluhnil, saj bi lahko na podlagi revizije ukrepala že prejšnja uprava in prejšnji nadzorni svet. Toda drugačno je očitno stališče Podobnika. Na vprašanje, ali se uprava zavzema, da bi revizijo za preveritev posameznih poslov razširili na daljše časovno obdobje, je namreč odgovoril: »Uprava se strinja s sklepom skupščine, ki se je nanašal na pregled poslovanja v obdobju od leta 2006 do 2009, pri čemer se je zavzela, da v primeru suma spornih poslov, ki bi segali v čas pred tem obdobjem, revizija pregled opravi tudi za starejše obdobje.«
Posledica različnih stališč in interesov so tudi zapleti z uresničevanjem sklepov nadzornega sveta. Medtem ko je bila v Intereuropi skupščina sklicana v nekaj dneh po obravnavi povzetkov posebne revizije na nadzornem svetu, uprava Hita izredne skupščine še vedno ni sklicana. Podobnik napoveduje, da bo v skladu z roki, ki jih določata zakon o gospodarskih družbah in statut, sklicana predvidoma januarja ali februarja. Kdaj natančno bo v skladu z zakonodajo in sklepom nadzornega sveta javno objavljen povzetek revizije, v Hitu ne vedo, naj bi se pa to zgodilo v prihodnjih dneh. Na vprašanje, ali bi se uprava po načelu dobrega gospodarja tudi sama zavzela, da bi najeli pravnega zastopnika, ki bi preveril možnost vložitve odškodninskih tožb, so v Hitu odgovorili, da bodo »upoštevali sklepe nadzornega sveta in skupščine.« Matej Golob Metzele naših vprašanj ni želel komentirati, češ da še ni potrjen zapisnik zadnje seje nadzornega sveta. Naslednja seja bo sredi decembra.
Iz Hitovih pojasnil ni razvidno, zakaj uprava na čelu z Dragom Podobnikom (na fotografiji) zavlačuje s sklicem izredne skupščine in javno objavo povzetkov posebne revizije nekaterih poslov prejšnje uprave. Zaenkrat pa kaže, da je uprava bolj kot nadzornemu svetu pripravljena prisluhniti pripombam Nika Trošta in predstavnikov zaposlenih.
Uprava popustila sindikatom Pogajalski skupini uprave Hita in novogoriške enote Sindikata igralniških delavcev Slovenije (SIDS) sta tik pred za prejšnjo soboto načrtovano 12-urno stavko dosegli dogovor o zamrznitvi stavke. Kaj je uprava obljubila sindikatom, uradno ni znano, saj sta se pogajalski strani dogovorili, da ne bosta sporočili nobenih podrobnosti pogajanj. Neuradno pa smo izvedeli, da je uprava za nekaj mesecev zamrznila svojo odpoved kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času za zaposlene v igralništvu. Opozorimo, da je ureditev plačnih razmerij in drugih pravic zaposlenih eden od ključnih pogojev za sanacijo poslovanja Hita, ki jo zahteva tudi nadzorni svet. Poznavalci razmer ocenjujejo, da je uprava kljub podpori finančnega ministrstva in državnih lastnikov popustila pod pritiski sindikatov, s čimer si poslabšuje možnosti za nujno sanacijo družbe, ki se utaplja v rdečih številkah.
