NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

Medij: Delo Avtorji: STA Teme: Mali delničarjiRubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 06. 2010
Stran: 9

Koper - Delničarji Banke Koper so na včerajšnji skupščini potrdili predlog, da se večji del bilančnega dobička za leto 2009 nameni za izplačilo dividend. Dividenda na delnico tako znaša 12,61 evra bruto, je Banka Koper sporočila na spletni strani Ljubljanske borze.

Banka, ki posluje v okviru italijanske bančne skupine Intesa Sanpaolo, bo tako izplačala dividende v skupnem znesku 6,7 milijona evrov, preostale dobre tri milijone evrov bilančnega dobička pa bo namenila za oblikovanje statutarnih rezerv.

Poleg tega so članom nadzornega sveta, ki so bili izvoljeni kot zunanji strokovnjaki to so Vojko Čok, dr. Borut Bratina in Roberto Civalleri, namenili nagrado za delo v letu 2009 v skupnem znesku 90.000 evrov. Nagrado za lansko delo si je zaslužila tudi šestčlanska uprava, ki ji predseduje Ezio Salvai, a bo o njenem znesku odločil nadzorni svet.

Medij: Delo  Avtorji: Stergar Aleš  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 02. 06. 2010  Stran: 9

Reorganizacija letalskega prevoznika

Upravljavska funkcija ločena od izvršilne - Tričlanski upravni odbor in dvočlanska uprava, ki jo sestavljata Tadej Tufek in Marjan Ravnikar - Še ta mesec o petmilijonski evrski dokapitalizaciji

Zgornji Brnik - Adria Airways ima od včerajšnje skupščine tričlanski enotirni upravni odbor, v katerem sta predstavnika večinskega lastnika družbe PDP dosedanja nadzornika Maks Tajnikar in Primož Klemen, tretjega predstavnika, ki bo zastopal interese zaposlenih, pa bo moral svet delavcev še potrditi. Poslovanje družbe, iz katere se je včeraj izločila Adria Tehnika, bosta vodila dosedanji predsednik uprave Tadej Tufek kot glavni izvršni direktor in dosedanji član uprave Marjan Ravnikar kot izvršni direktor.

V enotirnem sistemu je upravljavska funkcija ločena od izvršilne, kar je po pojasnilu Tadeja Tufka praksa v večini družb, ki imajo tako sestavo kapitala kot Adria s skoraj 90-odstotnim večinskim lastnikom, pa tudi praksa velikih letalskih družb, kot sta British Airways ali Lufthansa. Z zmanjšanjem števila dovčerajšnjih nadzornikov, ki so zdaj člani upravnega odbora s petletnim mandatom, in oblikovanjem poslovodstva z izvršnima direktorjema bo med njimi olajšana komunikacija. Trajanje mandata izvršnih direktorjev še ni definirano, Tadej Tufek, ki tako kot Maks Tajnikar statusno spremembo zaradi lažje komunikacije in preprostejšega načina vodenja ocenjuje pozitivno, tudi pravi, da so se pogovarjali o prav tako petletnem mandatu, ki bo hkraten z mandatom članov upravnega odbora.

Eno najtežjih let v zgodovini letalstva

Skupščina Adrie Airways je včeraj podelila razrešnico tako upravi kot nadzornemu svetu za poslovno leto 2009, za revizorja za poslovno leto 2010 pa je imenovala družbo Ernst & Young. Leto 2009 je bilo po besedah Tadeja Tufka eno najtežjih v zgodovini svetovnega letalstva. Slovenski BDP je padel za osem odstotkov, turistični priliv je bil devet odstotkov manjši, brezposelnost je bila rekordna. Zato 13,8 milijona evrov visoka Adrijina izguba, kar je osem odstotkov od 165 milijonov evrov vredne skupne prodaje, niti ni tako visoka. O petmilijonski evrski dokapitalizaciji družbe naj bi se dogovorili še ta mesec.

Po pričakovano klavrni zimski sezoni in predvideni izgubi, kjer je izbruh islandskega ognjenika ob neposredni škodi povzročil še posredno, saj je bilo potnikov občutno manj tudi po tistem, ko so bila letališča odprta, saj so se bali odpovedi v tujini. Majski rezultati pa so že kar Tadej Tufek spodbudni, saj se je število potnikov v primerjavi z lanskim letom povečalo za sedem odstotkov. V floti sta zdaj že dva nova airbusa, ob racionalizaciji letov, njihovo število je bilo v primerjavi z lanskim majem pet odstotkov manjše, se je za 15 odstotkov povečala zasedenost letal (load factor), ki je zdaj med 67 in 68 odstotki.

Medij: Dnevnik  Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 01. 06. 2010 Stran: 25

Ljubljana - Predsednik uprave Centralne klirinško depotne družbe KDD Boris Tomaž Šnuderl, nekdanji član uprave Istrabenza Srečko Kenda in predsednik uprave novogoriškega holdinga Vipa Borut Kuharič se preko različnih podjetij vse bolj krepijo v lastništvu KDD in prevzemajo lastniški nadzor nad družbo, trdijo naši viri. Po neuradnih informacijah naj bi omenjena trojica preko več tretjih družb obvladovala že okoli polovico vseh delnic KDD, samo letos pa je lastnika zamenjalo že okoli 20 odstotkov družbe.

»To je neumnost. O tem ne vem nič, moje finančno stanje mi ne dovoljuje, da bi izvedel prevzem,« je naše informacije »kategorično in izrecno« zanikal Šnuderl in zatrdil, da ni povezan niti s skrivnostno luksemburško družbo Nebis holding niti s celovško Zvezo bank, ki obvladujeta skupno 17,5 odstotka KDD. »V lasti nimam nobene delnice KDD,« nam je včeraj dejal Kuharič (njegova soproga Neva Kuharič je na KDD zaposlena kot svetovalka predsednika uprave) in dodal, da niti osebno niti preko Vipe ali Vipe Holding ne namerava prevzeti KDD. »Dajte no, Kuhariča nisem videl že 300 let,« je bil kratek Kenda.

S spremembo tarif do zagotovljenih prihodkov

Prav Kenda naj bi po naših informacijah Šnuderla že pred časom tudi navdušil za prevzem KDD, ki si je lani s spremembo tarif zagotovil okoli dva milijona evrovprihodkovna letni ravni, ne glede na dogajanje in promet na borzi.

Čeprav se je promet na Ljubljanski borzi lani zmanjšal kar za polovico, na neorganiziranem trgu je bil padec še višji, se je to na prihodkih KDD pokazalo le v manjši meri. Prihodki KDD so se namreč lani znižali le za pet odstotkov na 7,2 milijona evrov, medtem ko so se borzne hiše soočale z nekajkrat višjim padcem prihodkov. Letno poročilo KDD razkriva, da so padec prihodkov preprečila predvsem nadomestila za vzdrževanje stanj na trgovalnih računih, ki so jih na KDD uvedli šele v začetku minulega leta. Ta nadomestila, ki so sprožila buren odziv predvsem malih vlagateljev, ki so nepričakovano dobili položnice borznih hiš za nenaročene storitve, so lani prispevala več kot četrtino vseh prihodkov KDD oziroma skoraj dva milijona evrov.

Tako ne preseneča, da je KDD lani ustvaril kar 770.000 evrov čistega dobička oziroma le slabo četrtino manj kot leto pred tem. Delničarjem bodo v KDD predvidoma izplačali skoraj polovico lanskega dobička, saj naj bi po predlogu uprave in nadzornega sveta za dividende namenili 390.000 evrov.

Spremembe lastništva na vidiku

V zadnjem letu dni se je spremenila že okoli tretjina lastništva KDD, saj so iz lastništva izstopili Abanka Vipa, CBH, Factor banka, Nova KBM, SKB, Poteza in nekateri manjši lastniki, njihove delnice so pretežno odkupili italijanski finančni holding KB 1909, Jadran Sežana (Kenda je menedžerjem Jadrana Sežane pomagal izvesti prevzem), družbe iz Skupine Interfin, luksemburška družba Nebis Holding ter investitor, ki se skriva za celovško Zvezo bank.

Večje spremembe v lastništvu so še na vidiku. Šnuderl bo namreč na skupščini iskal soglasje delničarjev za zmanjšanje osnovnega kapitala za do kar 24,8 odstotka. »Vprašanje je, ali bo ta sklep izglasovan,« nam je dejal Šnuderl in dodal, da so se za zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic odločili, ker želijo delničarjem, ki ne želijo biti dolgoročni lastniki, omogočiti izstop iz lastništva.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 05. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Več sto tisoč slovenskih vlagateljev bo letos ostalo brez dividend. Zaradi rekordnih izgub in prevelikega obsega finančnega dolga številne najpomembnejše slovenske družbe letos ne načrtujejo izplačila dividend, le redke pa bodo svojim delničarjem razdelile višje dividende kot v minulem letu.

Nova KBM, Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Helios, Luka Koper, Pozavarovalnica Sava, Istrabenz, Juteks, Iskra Avtoelektrika, Mlinotest in Intereuropa so le nekatere večje družbe, ki letos svojim delničarjem ne nameravajo izplačati dividend. Teh ponovno ne bo dobila niti večina od okoli pol milijona delničarjev holdingov, ki so nastali iz nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb. Glavno besedo o (ne)izplačilu dividend bodo imeli seveda delničarji. Ti bodo namreč o delitvi bilančnega dobička odločali na skupščinah, ki se bodo v večji meri začele odvijati prihodnji mesec.

Vse družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, bodo po neuradnih ocenah letos za dividende namenile manj kot 100 milijonov evrov, od česar večina odpade na Krko in Mercator. Družbi, ki ju vodita Jože Colarič in Žiga Debeljak, bosta namreč letos za izplačilo dividend skupaj namenili kar 64 milijonov evrov oziroma 12 milijonov evrov več kot leto prej. Na tretje in četrto mesto po višini dividend sta se uvrstila Gorenjska banka in Telekom Slovenije. Slednji je za dividende v preteklih letih namenjal najvišje zneske, letos pa naj bi delničarjem izplačal za slabih 20 milijonov evrov dividend. Sedaj že nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je sicer vletnem poročilu zapisal, da z letošnjim predlogom za izplačilo dividend »ohranjajo stabilno politiko dividend«, vendar pa velja ob tem omeniti, da bo letošnja dividenda Telekoma predvidoma za polovico nižja kot lani in štirikrat nižja kot v letu prej.

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 05. 2010 Stran: 27

Uprava Factor banke je na včerajšnji skupščini delničarjev dobila pooblastilo, da v prihodnjih petih letih ob predhodnem soglasju nadzornega sveta poveča osnovni kapital z izdajo novih delnic za največ 5,8 milijona evrov, kar predstavlja polovico osnovnega kapitala banke. Hkrati so delničarji podprli tudi sklep, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.

Medij: Delo Avtorji: Jenko Miha Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 05. 2010 Stran: 9

Novi predsednik uprave namesto tragično umrlega Aleša Zajdela

Člana uprave Abanke ostajata Radovan Jereb in Gregor Hudobivnik Matej Narat mora dobiti še ustrezno dovoljenje Banke Slovenije

Ljubljana - Nadzorni svet Abanke Vipe je za novega predsednika uprave banke, ki bo nasledil tragično umrlega Aleša Žajdelo, soglasno imenoval Mateja Narata, do zdaj pomočnika uprave NLB. Člana uprave Abanke ostajata Radovan Jereb in Gregor Hudobivnik, so sporočili iz banke.

Narat bo nastopil svoj položaj po tem, ko bo pridobil ustrezno dovoljenje Banke Slovenije, so nam povedali v Abanki, tretji največji banki v državi. Če bo dobil dovoljenje, ga kot največji strateški izziv čaka že nekaj časa načrtovana združitev z Gorenjsko banko, s katero bi nastala druga največja slovenska banka s 13- do 14-odstotnim tržnim deležem in bilančno vsoto približno sedem milijard evrov. Abanka Vipa je lani poslovala pozitivno in ustvarila 10,3 milijone evrov bilančnega dobička, na četrtkovi skupščini banke pa bodo delničarji odločali o izplačilu dividend v znesku 4,5 milijona evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 05. 2010 Stran: 22

Na skupščini 24. junija bodo delničarji odločali o predlogu uprave in nadzornega sveta za delitev 263.000 evrov bilančnega dobička, ki naj bi ostal nerazporejen.