NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

Bodo prodali Union, Radensko ali Fructal?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 07. 2010 Stran: 9

Čeprav naj bi se del politike zavzemal za prodajo Pivovarne Union, naj bi bila bolj smiselna prodaja bodisi Fructala ali Radenske. Na današnji skupščini delničarjev Pivovarne Laško tudi o novem nadzorniku ter o preoblikovanju v koncem


Skupina Pivovarna Laško - danes se bo sestala skupščina delničarjev - naj bi imela okrog 450 milijonov evrov finančnih obveznosti (dolga), kar naj bi bil 7-kratnik EBITDA (dobička iz poslovanja pred amortizacijo). Ker naj bi banke, tako naš vir, ki je želel ostati neimenovan, zahtevale, da naj bi bilo dolga le do 2,5- do 3-kratnik EBITDA, bi bilo treba s prodajo premoženja priti do približno 200 milijonov evrov kupnine. Ta isti neimenovani vir pa meni, da bi bila po Večeru in Delu boljša kot prodaja Pivovarne Union recimo prodaja ajdovskega Fructala ali Radenske, in še to kupcem (finančnim skladom ali strateškim investitorjem), ki bi imeli sedež vsaj 1500 kilometrov stran ter tako ne bi bil ogrožen prihodnji razvoj obeh družb.

Prodaja Pivovarne Union, kar naj bi podpiral del politike in bank, predvsem v NLB, ne bi bila smiselna (vsaj) iz dveh razlogov. Proizvodnja piva je namreč neprimerno bolj donosna kakor proizvodnja brezalkoholnih pijač, kjer so stroški proizvodnje višji, prodajne marže pa nižje. Prav tako bi se lahko spraševali, čemu je pred leti Pivovarna Laško sploh šla v pivovarsko vojno z InBev (takrat še belgijskim Interbrewom) za prevzem Pivovarne Union, če bi sedaj ljubljansko pivovarno (od)prodala.

Košaki se umikajo iz Tolmina

Medij: Dnevnik Avtorji: Alič Jani Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 07. 2010 Stran: 21

Kromberk, Nova Gorica - Kriminalisti policijske uprave Nova Gorica so, kot smo poročali včeraj, po skoraj enoletni preiskavi stečaja novogoriške družbe MIP na vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani podali kazensko ovadbo zoper tri odgovorne osebe, osumljene za skupno 57 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Ovadili naj bi Vojteha Volka, koordinatorja skupine MIR njegovega sina Marka Volka, nekdanjega direktorja MIP, in zeta Martina Kovača, direktorja družbe MIP DML.


Kot je sporočil Dean Božnik iz novogoriške policijske uprave, gre za sume storitve kaznivih dejanj lažnega stečaja, preslepitev pri pridobitvi posojila in ponareditev ali uničenje poslovnih listin. Kriminalistično preiskavo je usmerjala posebna skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala na vrhovnem državnem tožilstvu. Z omenjenimi kaznivimi dejanji pa naj bi bili upniki novogoriške družbe MIP oškodovani za 75,5 milijona evrov.

Volk: Brez komentarja

Zaradi stečaja družbe je brez dela ostalo 750 ljudi, osumljenci pa izjav zaenkrat ne dajejo. O domnevno spornih poslih nekdanjega vodstva in lastnikov družbe MIP smo v Dnevniku poročali že večkrat. Spomnimo, da je kazensko ovadbo prva podala SID banka. Ta je, kot smo poročali maja lani, lastnikom in nekdanjemu vodstvu MIP med drugim očitala kazniva dejanja poslovne goljufije, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Tudi takrat Vojteh Volk ovadbe ni komentiral. »Vemo, kaj smo delali, in vemo, da nismo nikogar oškodovali. Škoda je, da so delavci doma, a ne zaradi nas,« je takrat povedal.

"Mercator bomo čez nekaj let z velikim dobičkom prodali"

Medij: Delo Avtorji: Červek Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 12. 07. 2010 Stran: 3

Matjaž Kovačič, predsednik uprave Nove KBM

Nekaj tednov po skupščini delničarjev, na kateri so lastniki med drugim podprli nedelitev skromnega lanskega dobička, smo se pogovarjali s predsednikom uprave Nove KBM Matjažem Kovačičem. Druga največja banka v državi je trenutno sicer v senci NLB, o privatizaciji katere prav zdaj potekajo živahne razprave, a je njeno poslovanje tudi zaradi vojske dobrih sto tisoč malih delničarjev neprestano pod drobnogledom javnosti in stroke.


Kako komentirate napovedano dokapitalizacijo NLB oziroma morebitno prodajo večinskega deleža države? je tudi v NKBM večinski delež države v igri za prodajo?

Neposrednih konkurentov ne želim komentirati, ne zgledujem se po nekaterih bankirjih podružnic tujih bank pri nas. Sicer pa je odločitev o prodaji povsem v pristojnosti lastnikov. Informacije o načrtovani dokapitalizaciji NKBM so cenovno občutljive, zato jih ne bi izdajal niti, če bi kaj vedel.

Kaj bi pomenilo za NKBM, če bi država postala le še manjša lastnica brez možnosti neposrednega vplivanja?

Že pred časom sem povedal, da je lastniški delež države v času krize pozitivno dejstvo, saj je s tem teoretična možnost propada banke manjša. Po drugi strani pa je zniževanje državnega deleža lahko znak investitorjem, predvsem mednarodnim, da država s tem dopušča večjo fleksibilnost in ambicioznost v poslovanju banke. Čeprav že zdaj posebnega omejevanja ali vplivanja politike na NKBM ni bilo.

Kako drugače kot politično motivirano si lahko razlagamo odločitev o približno dveh milijonih evrov posojila Muri le nekaj tednov pred njenim propadom?

O novih nadzornikih in visokih dividendah

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 07. 2010 Stran: 7

Na torkovi skupščini Mercatorja bosta največ pozornosti deležni (iz)volitev novih (dodatnih) nadzornikov ter delitev bilančnega dobička in visoke dividende, pa tudi vnovično pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic


Nekaj več kot 16.700 delničarjev Mercatorja, največje slovenske trgovske družbe, z nestrpnostjo pričakuje torkovo skupščino, na kateri se bo med drugim odločalo o izplačilu relativno visoke dividende (7,2 evra bruto na delnico). Odločalo se bo tudi o tem, da bi kot nova člana nadzornega sveta na predlog Nove KBM in NLB postala Matjaž Kovačič, predsednik uprave Nove KBM, ter Miro Medvešek, direktor podjetja Svetovanje M in med letoma 2004 in 2008 pooblaščenec uprave NLB. Uprava Mercatorja, ki se bo v naslednjem letu razširila s štirih na šest članov, naj bi prejela pooblastilo, da sme v naslednjih treh letih kupiti do 10 odstotkov lastnih delnic (376.536), pri čemer jih že ima v lasti 42.192. Te delnice naj bi kupovala za deleže prevzetih podjetij ali pa za morebitno (odjprodajo strateškemu investitorju. Odkupna cena delnic, ki se bodo smele odkupovati le na organiziranem trgu, ne bo smela biti višja kot 10 odstotkov od mesečnega povprečnega borznega tečaja in ne nižja od 41,73 evra.

Kordeža ne bodo tožili

Medij: Reporter Avtorji: Glucks Nenad Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Periskop Datum: 28. 06. 2010 Stran: 10

Z mesta vodilnega v (dobesedno) svojem podjetju se je moral posloviti še eden od razvpitih tajkunov. Bine Kordež je moral na pritisk bank upnic odstopiti s položaja predsednika uprave Merkurja. Za novega šefa Merkurja so nadzorniki imenovali Bojana Knupleža, ki je v svoji poslovni karieri vodil družbo Klemos Lenart, bil je direktor vseh Sonvjevih podjetij na območju nekdanje Jugoslavije, v Merkurju pa je prevzel sanacijo podjetja Bofeks, danes z imenom Big Bang.


Kordež je Merkur vodil zadnjih 12 let, vendar je s svojim pohlepom, podobno kot padla tajkuna Igor Bavčar in Boško Šrot, ogrozil njegovo poslovanje in povzročil škodo, merjeno v milijonih evrov. Menedžerski prevzem po podjetju Merfin, ki ga je skušal izvesti z drugimi vodilnimi v družbi, pri njem pa si je dodelil levji delež, mu ni uspel. Merfinom je res postal dvetretjinski lastnik Merkurja, toda na račun enormnega zadolževanja; skupaj naj bi bila Merfin in Merkur bankam dolžna kar 800 milijonov evrov. Ustavljen je tudi Mercatorjev nakup Merkurjevih trgovskih centrov, kar bi bila dejanska posredna pomoč države tajkunu v stiski. Kordež je skupaj z ostalimi sodelavci s poskusom prevzema uničeval Merkur, tako, da zdaj nima niti tekočih sredstev za poplačilo dobaviteljev. Merfin naj bi šel v kratkem v stečaj, vprašanje je, koliko od dolgovanih 53 milijonov evrov bo uspelo od Kordeža oziroma Merfina uspelo izterjati Savi Kranj Janeza Bohoriča. Slednji je sicer dolgo časa podpiral nebrzdane lastniške apetite prijatelja Bineta Kordeža, ki zdaj grozijo, da bo na koncu pošteno oškodovana tudi Sava.

SID BANKA, Ljubljana

Datum skupščine: 
31.07.2010 (All day)
Naslov: 
na sedežu Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20, Ljubljana.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
bo v Ljubljani, na dan in ob uri, ki jo določi edini delničar (Republika Slovenija), vendar ne kasneje kot 31. 7. 2010,

Posel na kratko

Medij: Dnevnik Avtorji: Nuredini Luki Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 06. 2010 Stran: 24

SID banka Iskri Avtoelektriki posodila 12 milijonov evrov

Predsednik uprave družbe Iskre Avtoelektrike Edvin Sever in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan sta včeraj podpisala pogodbo, s katero je Iskra Avtoelektrika pridobila desedetno posojilo za financiranje projekta Mehatronski sistemi za okolju prijazna transportna sredstva v višini 12 milijonov evrov. Pričakovani učinki projekta naj bi bila prodaja v višini 450 milijonov evrov, dodana vrednost 50.000 evrov na zaposlenega in rast deleža novih proizvodov v prodaji.


V upravni odbor PDP še Kandričeva in Prašnikar

Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba ter D.S.U. bodo na skupščini posebne družbe za podjetniško svetovanje PDP za dodatne člane upravnega odbora imenovali Metko Kandrič in Janeza Prašnikarja. Odločali bodo tudi o sejninah upravnega odbora, in sicer bo predsednik upravnega odbora za sejnine prejel 357 evrov bruto, preostala člana odbora pa 275 evrov bruto.

Nadzornikom Medexa 12.000 evrov nagrade

Delničarji Medexa bodo na skupščini 22. julija nadzornemu svetu podelili 12.000 evrov nagrade, kar pomeni, da bo vsak član za svoje delo prejel 4000 evrov nagrade. Bilančni dobiček v višini dobrih osmih milijonov evrov bo predvidoma ostal nerazporejen, po predlogu uprave pa se bo delniška družba tudi preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo. Največji lastnica družbe je preko svojega podjetja predsednica uprave Aleška Kandus Bencina, vnadzomem svetu pajemed drugim tudi njen soprog Gregor Bencina.

NFD po nakupih Maksime Investa

KD Banka bo izgubo pokrila s kapitalskimi rezervami

Medij: Dnevnik Avtorji: B. A. H. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 06. 2010 Stran: 26

Ljubljana - Delničarji KD Banke so na nedavni skupščini sklenili, da bodo izgubo iz preteklega leta, ki je znašala 2,3 milijona evrov, pokrili v breme kapitalskih rezerv. Delničarji - banka je v stoodstotni lasti skupine KD Group - so sprejeli tudi nekatere statutarne spremembe in neizvršnim ter izvršnim članom upravnega odbora podelili razrešnico za leto 2009. Skupina KD Group je leto 2009 končala s 44 milijoni evrov čiste izgube, izguba matične družbe pa je bila še devet milijonov evrov višja.

Center Naložbe prisilnemu upravitelji predložil nov načrt finančnega prestrukturiranja

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 18. 06. 2010 Stran: spletna izdaja ob 12.18

Maribor - Direktor Centra Naložb Bojan Rajer je do predvidenega roka, ki se je iztekel v četrtek, mariborskemu sodišču in prisilnemu upravitelju Aleksandru Šimonu predložil nov načrt finančnega prestrukturiranja, je danes za STA potrdil aktualni prvi mož omenjene finančne družbe, preko katere je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško.

Rajer je povedal, da so novi načrt dopolnili z več kot sedem milijonov evrov v prvotnem načrtu pozabljenih obveznosti za izplačilo dividend, zaradi česar je upniški odbor od Rajerja zahteval, da načrt popravi. Ob tem so v novi načrt vnesene še nekatere terjatve naknadno vključenih upnikov, med njimi 12 milijonov evrov s strani Hypo banke.
 
Skupne obveznosti Centra Naložb tako po Rajerjevih besedah zdaj znašajo okoli 82 milijonov evrov oz. približno 20 milijonov evrov več kot v prvotnem načrtu. Največji upnik Centra Naložb so sicer še vedno družbe iz poslovnega sistema Pivovarna Laško, ki so mu posodile skoraj 60 milijonov evrov.
Na vprašanje, ali bo takšen načrt prestrukturiranja zanimiv tudi za upnike, Rajer odgovarja, da bi moral biti, saj se jim ponuja dokaj visok odstotek sredstev iz prisilne poravnave. Ob tem pa je dodal, da se med njimi še naprej poraja precejšen skepticizem v zvezi z dokapitalizacijo družbe in napovedanim 30-milijonskim vložkom zasebnega investitorja, a po njegovem mimo tega ne bo šlo, saj celoten načrt temelji prav na tem.
 

Upniški odbor Centra Naložb zahteva podatke o skrivnostnem dokapitalizatorju s Komorov

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 06. 2010

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.