NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

Medij: Večer Avtorji: Kramer Franc Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 08. 2010 Stran: 9

Številne informacije v javnosti vzbujajo dvom o resničnosti zagotavljanja uprave, da družba ni insolventna

Kljub nenehnemu zagotavljanju uprave velenjskega Vegrada, da družba ni insolventna, pa številne informacije, ki se pojavljajo v javnosti, zbujajo dvom o resničnost njenih trditev, so na torkovi seji menili člani nadzornega sveta te družbe in upravo ponovno pozvali, naj najkasneje do 6. avgusta 2010, to je do jutri, pripravi celovito poročilo o izpolnjevanju pogojev solventnosti družbe. Po pridobitvi vseh potrebnih podatkov se bo nadzorni svet nemudoma odločil o nadaljnjih ukrepih, ki jih mora skupaj z upravo izvesti skladno z ustrezno zakonodajo.

Če poročila ne bo -"priznanje" insolventnosti

Nadzorni svet ugotavlja, daje nastal med tistim, kar zagotavlja uprava, ter nekaterimi dejstvi velik razkorak. Uprava vztraja, da je družba solventna, nasprotno kažejo dejstva, kot so blokada računov, neizplačila plač, neizpolnjevanje obveznosti do dobaviteljev. Prav zaradi tega, da bi položaj razjasnili, je NS že na prejšnji seji upravi naložil, naj najkasneje do 6. avgusta pripravi celovito poročilo. "Pričakujemo, da bo uprava to naredila," nam je včeraj dejal Klemen Boštjančič, predsednik Vegradovega NS. "V vsakem primeru pa se bomo znova sestali prihodnji teden, ne glede na to, ali bodo kaj poslali ali ne." Že na torkovi seji so sklenili, da bo, če uprava poročila ne pripravi, NS na podlagi drugih dejstev sklepal, da je družba postala insolventna, ter od uprave zahteval uvedbo postopkov insolventnosti dražbe v skladu z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Ogrožena dokapitalizacija

Medij: Večer Avtorji: G. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 08. 2010 Stran: 11

Nadzorniki zahtevajo, da uprava Vegrada do petka pripravi celovito poročilo o solventnosti družbe, sicer bodo sklepali, da je družba nesolventna, in zahtevali začetek za tak primer predvidenih postopkov. Nasprotovanje predlogom uprave, ki jih je pripravila za skupščino

Člani nadzornega sveta Vegrada so na včerajšnji seji ponovno pozvali upravo, da najkasneje do 6. avgusta pripravi celovito poročilo o izpolnjevanju pogojev solventnosti družbe. Kljub nenehnemu zagotavljanju uprave, da družba ni insolventna, pa številne informacije, ki se pojavljajo v javnosti, zbujajo dvom o resničnosti njenih trditev, je med drugim zapisano v izjavi za javnost, ki jo je podpisal predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič. V sporočilu pojasnjuje, da je bil za nadzornika imenovan na predlog manjšinskega delničarja PDP, d.d., in je edini zunanji član nadzornega sveta. "Glede na dejstvo, da je širše poslovodstvo aktivno vključeno v večinski delničarki Vegrad Naložba DP, d.d., je to verjetno glavni razlog, da je sodelovanje z upravo težko in da je delovanje uprave do nadzornega sveta netransparentno," ocenjuje Boštjančič.

Zahtevali popravek sklica skupščine

Nadzorni svet je upravo tudi pozval, naj nemudoma objavi popravek sklica skupščine družbe. Uprava je brez sodelovanja nadzornega sveta sklicala skupščino ter oblikovala predloge sklepov brez sodelovanja nadzornega sveta, pri čemer je kršila določila ZGD in presegla svoja pooblastila pri oblikovanju predlogov sklepov za odločanje na skupščini, v izjavi ugotavlja Klemen Boštjančič in dodaja, da uprava družbe nadzornemu svetu ni predložila niti revidiranega letnega poročila družbe Vegrad niti konsolidiranega letnega poročila skupine za poslovno leto 2009.

Prvi nadzornik se ne strinja z razrešnico upravi

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Šubic Simon Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 30. 07. 2010 Stran: 21

Naklo - Nakelski Merkur je pred časom prodal 0,3odstotni delež Nove Ljubljanske banke. Kupec, podjetje Vital, je za delnice odštel šest milijonov evrov oziroma 225 evrov po delnici. Ker je Vital hčerinsko podjetje družbe Talum v državni lasti, naj bi država s tem kršila zakon o prevzemih in ogrozila glasovalne pravice v NLB. A še preden je Agencija za trg vrednostnih papirjev začela preiskovati omenjeni sum, je Vital delež že prodal Factor Leasingu.

Časnik Dnevnik ob tem namiguje, da naj bi bil dejanski kupec delnic NLB kranjska Sava, ki naj bi z Vitalom sklenila opcijsko pogodbo. V Savi tega ne želijo komentirati. Državni poslanec iz vrst SDS Jože Tanko je nedavno Merkurjevo prodajo delnic NLB podjetju Vital označil za transakcijo s političnim ozadjem in "reševanje tajkuna Kordeža". Novi predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež je na naše vprašanje, kako komentira Tankove navedbe, odgovoril zelo kratko: "Ne komentiramo." Za prodajo 0,3-odstotnega deleža NLB Vitalu so se po Knupleževih besedah v Merkurju odločili zaradi poplačila obveznosti, sam posel pa je bil sklenjen dan pred razrešitvijo Bineta Kordeža z mesta predsednika uprave Merkurja.

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 07. 2010 Stran: 11

Družba za svetovanje, trgovino in leasing Factor Leasing je pred dnevi kupila 26.748 delnic oz. približno 0,3 odstotka delnic NLB od družbe Vital. Kot je povedal direktor Factor Leasinga Boris Miklavčič, so delnice kupili zase kot naložbo. Delnice so bile po podatkih delniške knjige preknjižene v torek.

Družba Vital, hčerinska družba Taluma, katere večinska lastnica je država, je pred dnevi od Merkurja za šest milijonov evrov oz. za 225 evrov za delnico kupila skoraj 0,3 odstotka delnic NLB. S tem naj bi država, ki je tako posredno večinska lastnica Vitala, kršila zakon o prevzemih, pišeta časnika Dnevnik in Finance.

Kot so pojasnili na finančnem ministrstvu, zadeve preučujejo, z ugotovitvami pa bodo na četrtkovi seji seznanili tudi vlado. Po pisanju medijev bi zdaj lahko kateri koli izmed lastnikov NLB od države zahteval objavo prevzemne ponudbe po isti ceni, kot je delnice kupil Vital. Države k objavi prevzemne ponudbe sicer ne more prisiliti nihče, bi pa država izgubila glasovalne pravice, dokler prevzemne ponudbe ne objavi oziroma svojega deleža ne zniža pod prevzemni prag. Med drugim bi prevzem NLB po tej ceni rešil tudi del finančnih težav Zvona Ena Holdinga, Poteze Naložb v stečaju, Aktive Naložb, Maksime Investa, Publikuma, družb blizu belokranjskega poslovneža Darija Južne.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 29. 07. 2010 Stran: 3

Obetavno partnerstvo Pogodbo o prodaji deleža sta partnerja podpisala 7. julija, veljati pa bo začela, ko prevzem odobrijo pristojne institucije za varstvo konkurence - Koliko bodo Avstrijci plačali za celotni delež, še ni znano Ljubljana - O prevzemu Lesnine - pogodba bo začela veljati, ko jo bodo potrdili uradi za varstvo konkurence v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in v drugih državah, kjer posluje bodisi ciljna družba bodisi prevzemnik- sta se partnerja začela dogovarjati na začetku letošnjega leta.

Koliko bodo Avstrijci plačali za celoten delež, ni znano, poznavalci pa družbo vrednotijo na okrog 150 milijonov evrov. Približno tolikšna bi bila tržna kapitalizacija po ceni delnice, ki sojo v prevzemni ponudbi plačali menedžerji skupaj s Publikumom Trezorjem pred poldrugim letom.

Glede na razmere na kapitalskih trgih, gospodarsko krizo in verjetne težave lastnikov s financiranjem menedžerskega prevzema lahko sklepamo, da so številke v pogodbi občutno nižje. XXXLutz se je želel dokopati do pomembnega deleža v Lesnini že takrat, ko sta svoja deleža prodajali Kapitalska in Slovenska odškodninska družba. Vendar ga je po dveh letih neuspešnih pogajanj (z več potencialnimi kupci) premagala družba Siringa, ki je prek družbe Glen v lasti menedžerjev Lesnine (24-odstotni lastnik je Bojan Papič) in Publikuma Trezorja. Trojica je avgusta 2008 v uspešni javni ponudbi odkupila dobrih 27 odstotkov delnic Lesnine in postala njena 62,4-odstotna lastnica, konec leta sta Glen in Publikum Trezor prenesla svoja deleža na Siringo, skoraj četrtinski delež pa ji je - za dobro ceno 2000 evrov za delnico - prodala tudi država. Sledila je iztisnitev malih delničarjev, zmanjšanje osnovnega kapitala in preoblikovanje delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo.

Je posojilo razlog za prodajo?

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Ma. G.,F. M Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 29. 07. 2010 Stran: 3

Prodaja 0,2 odstotka Nove Ljubljanske banke

Ljubljana - Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so potrdili, da po uradni dolžnosti raziskujejo, ali je država (Vital, hčerinska družba Taluma, je v lasti državnega Elesa in zato z državo povezana oseba) z nedavnim nakupom paketa delnic Nove Ljubljanske banke (NLB) od kranjskega Merkurja kršila prevzemno zakonodajo. Če bi se sum potrdil, bi na prihodnji skupščini NLB država lahko ostala brez glasovalnih pravic. Po dosegljivih podatkih gre za paket 0,2 odstotka delnic NLB, s čimer je država še povečala delež v naši največji banki.

»Konkretnega nadzornega postopka ATVP ne more komentirati, v splošnem pa lahko odgovori, da obveznost objave prevzemne ponudbe po zakonu o prevzemih ne preneha, dokler ni dosežen končni prevzemni prag,« so včeraj na agenciji odgovorili na vprašanje, kakšna kršitev bi lahko nastala v primeru kupčije z delnicami NLB.

Na vprašanji, kdaj bodo odločili o sumu morebitne kršitve prevzemne zakonodaje in ali lahko odločitev pričakujemo do septembrske skupščine NLB (ta še ni sklicana, je pa napovedana, na njej bodo po doslej znanih napovedih odločali tudi o 400-milijonski dokapitalizaciji), konkretnega odgovora niso posredovali.

Poznavalci blizu NLB resno dvomijo, da bi se glavni nadzornik finančnega trga lahko odločil za tako oster ukrep, kot je odvzem glasovalnih pravic države v NLB. Bolj jih, denimo, zanima, zakaj je bila kupčija s paketom NLB sploh sklenjena. To zanima tudi poslansko skupino SDS, ki je v torek na vlado poslala več pisnih vprašanj o tem. Poslanska skupina se poleg tega, ali je država z Vitalovim nakupom paketa NLB kršila prevzemno zakonodajo, sprašuje, ali bo vlada zato zahtevala zamenjavo direktorja predsednika Talumove uprave Danila Topleka in ali bo zahtevala politično in kazensko odgovornost vpletenih. Poslance opozicije zanima tudi, na podlagi kakšnih strokovnih kriterijev je bil opravljen nakup paketa NLB in kakšna je bila finančna konstrukcija posla.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 07. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Talumova hčerinska družba Vital ni več lastnica delnic NLB, ki jih je pred kratkim kupila od Merkurja. Skoraj hkrati, ko je vlada zaradi suma, da je državni Talum z nakupom delnic NLB ogrozil glasovalne pravice države v NLB, začela razčiščevati ozadje omenjenega posla, je namreč Talumovo hčerinsko podjetje te delnice že prodalo. Iz delniške knjige NLB je razvidno, da jih je kupila družba Factor Leasing.

Kljub temu je s šest milijonov evrov vrednim poslom še vedno povezanih veliko nenavadnih podrobnosti. Čeprav je Talumovo podjetje te delnice uradno prodalo Factor Leasingu, ta po naših podatkih ni njihov končni lastnik. Tako je po naših informacijah Talumovo podjetje pogodbo o prodaji teh delnic podpisalo s Savo in ne s Factor Leasingom (preko družbe HTC Dva lastnik številnih Merkurjevih trgovskih centrov). S podatkom, da je kupec deleža v NLB res Sava, naj bi Talum včeraj uradno seznanil tudi nadzorni svet Elesa, večinskega lastnika Taluma.

V Savi pod vodstvom Janeza Bohoriča nam včeraj na vprašanje, ali so z družbo Vital in kasneje s Factor Leasingom sklenili kakršnokoli pogodbo za delnice NLB in kdaj so to pogodbo sklenili, zaradi enakomerne obveščenosti delničarjev niso želeli odgovoriti. Povedali so nam le, da vse pomembne podatke o morebitnih zavezujočih nakupnih ali prodajnih pogodbah razkrivajo v polletnih in letnih poročilih.

Medij: Dnevnik  Avtorji: T. M.  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 17. 07. 2010  Stran: 21  Foto: Jaka Adamič

Ljubljana - Potem ko je kupila velik delež zemljišč v središču Ljubljane na Dunajski 5, kjer ima svoje prostore tudi časopisna hiša Delo, je družba Papir Servis, ki jo vodi in lastniško (preko skupine Krater) obvladuje Martin Odlazek, prevzela tudi zemljišča in poslovne stavbe tovarne Lepenka v Tržiču. Posel je praktično identičen prej omenjenemu.

Prodajalec, Lepenka, je javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin objavil konec maja v Salomonovem oglasniku (njegov izdajatelj prav tako sodi v skupino Krater), nanjo pa se je v tednu dni odzval le Papir Servis. Ta je posledično tudi zmagal vboju za več kot 30.000 kvadratnih metrov zemljišč in objektov, zanje bo moral plačati 2,66 milijona evrov (brez DDV).

(Rajko Stanković - predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši).

Pri tem velja omeniti, da so nepremičnine, tako kot v primeru Dela Tiskarne, obremenjene, in sicer z dvema skupnima hipotekama pri avstrijski BKS Bank (do 3,6 oziroma 1,542 milijona evrov). Ali zgolj združujejo nepremičnine na družbi Papir Servis ah pa so v ozadju kakšni drugačni razlogi, nam ni uspelo izvedeti, saj na naša vprašanja niso odgovorili niti v skupini Krater.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 07. 2010 Stran: 18

Laško - Zmagovalka včerajšnje skupščine Pivovarne Laško je njena največja lastnica in upnica Nova Ljubljanska banka (NLB) . Tej je namreč uspelo »minirati« predlog uprave pivovarne, ki jo vodi Dušan Zorko, o preoblikovanju skupine v pogodbeni koncem in na položaj člana nadzornega sveta, ki ga je pred meseci zapustil Tone Turnšek, imenovati svojega kandidata dr. Petra Groznika, prvega moža KD Skladov in nekdanjega predsednika odbora za finance pri strokovnem svetu SDS.

Načrtovana sanacija močno zadolžene skupine, ki bi temeljila na obvladovanju Pivovarne Union, Radenske in Fructala s strani matične Pivovarne Laško, se tako skoraj natanko leto dni po tem, ko je njeno krmilo moral zapustiti Boško Šrot, začenja znova. Pri tem je ključna razlika, da imata od včeraj vse vzvode odločanje v pivovarni tudi uradno v rokah država in NLB, ki zdaj v celoti obvladujeta kapitalsko polovico nadzornega sveta Pivovarne Laško. To povečuje pritisk na upravo na čelu z Zorkom, ki je od NLB včeraj dobil jasno sporočilo, da mora pripraviti načrt finančne reorganizacije skupine. Prvi mož pivovarne je sicer včeraj po skupščini zavrnil možnost odstopa, kot neresnične označil očitke, da se z bankami upnicami več mesecev ni resneje dogovarjal o reprogramih posojil in napovedal, da bo »skušal lastnikom v kratkem predstaviti nov program sanacije«.