NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit
Kako so se merfinovci dokopali do Merkurja in ga nato izgubili
Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 12. 2010 Stran: 22
Ljubljana - Zametki menedžerskega odkupa Merkurja segajo v december 2006, ko je Engrotuš na dražbi premagal Mercator in od paradržavnih skladov za več kot 90 milijonov evrov kupil četrtinski delež Merkurja.
V prvih mesecih leta 2007 je Engrotuš svoj delež začasno prenesel na več slovenskih bank, iz katerih so se delnice po obrokih začele seliti v last Merfina, ki je do srede julija 2007 zbral že četrtino vseh Merkurjevih delnic. Drugega novembra istega leta je Merfin, skupaj s Savo, Banko Koper, Interfin Naložbami in družbo Euro-Veneto, objavil tudi uradno prevzemno ponudbo, težko 405 evrov za delnico, konzorcij pa je na dan objave prevzema obvladoval že več kot tri četrtine Merkurjevega lastništva. Po končanem prevzemu so iz lastništva iztisnili še preostale male delničarje. Pred tem je moral Merkur od družb, povezanih s Francem Gajškom, odkupiti več naložb, v zameno pa je ta umaknil svoje tožbe, s katerimi je več mesecev blokiral iztisnitev malih delničarjev. Po končanem prevzemu je lastništvo Merkurja kot prva zapustila zagrebška družba Euro-Veneto, ki je nato končala v likvidaciji, za njo pa so se izgubile vse sledi.
Kako je Bine Kordež osvojil Merkur in zapustil pogorišče
Medij: Finance Avtorji: P. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 03. 12. 2010 Stran: 5
Leto 1998 ► Vodenje Merkurja od Jakoba Piskernika prevzame Bine Kordež, takrat je v podjetju zaposlen že 10 let.
Leto 1999 ► Merkur prevzame Kovinotehno.
Leto 2003 ► Merkur dokončno prevzame Bofex Jurija Schollmaverja, kije v Merkurjevi bilanci naredil veliko luknjo.
Januar 2007 ► Engrotuš od Kada in Soda na dražbi kupi 319.181 delnic Merkurja in jih pozneje proda Factor banki, Banki Koper, NLB in Abanki.
Julij 2007 ► Merfin (podjetje menedžerjev Merkurja) kupi 193.598 delnic Merkurja od Engrotuša, NLB in Factor banke.
September 2007 ► Podjetje Bineta Kordeža BK Kapital pri Factor banki najame osem milijonov evrov posojila. Za posojilo Kordež zastavi 30,95 odstotni delež Merfina.
Oktober 2007 ► Merfin objavi prevzem Merkurja z Banko Koper, Savo, Interfin Naložbami in Euro-Venetom (pred objavo so imeli 78,5 odstotka delnic Merkurja, na koncu 97 odstotkov).
Zgodba o uspehu postala kriminalka
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 03. 12. 2010 Stran: 3
Vzpon in padec Merkurja
Poznavalci pravijo, da je poslovni model neslavno propadel zaradi razvojne megalomanije. gospodarske krize in menedžerskega odkupa - Preiskava temelji tudi na ugotovitvah dokončnega revizijskega poročila
Ljubljana - Sedanja agonija Merkurja, največjega slovenskega trgovca s tehničnim blagom, korenini v njegovem silovitem poslovnem vzponu, spodbujenem z menedžersko osamosvojitvijo. Poslovni model, ki je leta 2007 zagotovil družbi 15-odstotno rast in predvideval, da se bo obseg prodaje v petih letih (od 2008 do 2013) podvojil, število zaposlenih pa povečalo na skupaj več kot 8500, je neslavno propadel. Kot pravijo poznavalci, so ga nesli prevelika razvojna megalomanija, globoka gospodarska kriza in menedžerski odkup. Da bi si menedžerji po tem, ko jim je načrte začela križati gospodarska kriza, rešili kožo (pravzaprav streho nad glavo, ki sojo zastavili za prevzemniške kredite), so popolnoma izčrpali Merkur, banke so potegnile ročno zavoro in ga nehale kreditirati, zavarovanja so padla, dobavitelji so se povlekli in ustavili dobave, družba je postala prazna, izmučena, nemočna, insolventna. Sanacija teče počasi, prisilna poravnava se zdi čedalje bolj oddaljena in teže dosegljiva. Kako seje to zgodilo?
Kje je prevzemna ponudba za Abanko?
Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 01. 12. 2010 Stran: 8
Triglav: Tudi če kupimo delež v Abanki od Hita, nismo zavezani k ponudbi za prevzem
Tekma med državo in kranjsko Savo za prevlado v tretji največji banki Abanka Vipa se nadaljuje, javne ponudbe za prevzem banke pa ni.
Oba lastniška bloka - Savin, ki po novem združuje 50,1 odstotka delnic Abanke, in Triglavov, ki želi še Hitov delež Abanke - trdita, da jima javne ponudbe za prevzem še ni treba objaviti.
Ali Triglav lahko odkupi delež od Hita brez prevzema?
Državna Zavarovalnica Triglav ima 25,6 odstotka Abanke, skupaj s Triglavom Stebrom 1 pa tretjino Abanke. Triglav je državnemu Hitu že poslal nezavezujočo ponudbo za odkup 6,15-odstotnega deleža Abanke. Kot smo že pisali, Triglav za Hitov delež v Abanki menda ponuja okoli 23 milijonov evrov.
Lizinška dejavnost kljub vse večjim sumom o nepravilnostih brez regulacije
Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 11. 2010 Stran: 15
Ljubljana - Lizinška podjetja zagotovo niso zanemarljiv akter na slovenskem finančnem trgu, najmanj nadzorovano pa je poslovanje tujih lizinških družb. Medtem ko ima Banka Slovenije skozi nadzor bank vpogled v lizinške družbe slovenskih bank, so lizinška podjetja s tujimi lastniki, tudi bančnimi, popolnoma siva lisa. Največji igralec na slovenskem lizinšem trgu je s skoraj polovičnim tržnim deležem po bilančni vsoti Hypo Leasing, ki ga vodi Andrej Potočnik. Ta ne spada pod okrilje Hypo Alpe Adria Bank Slovenija, ampak neposredno pod avstrijsko družbo Hypo Alpe Adria Leasing Holding. Navedeno pomeni, da je delovanje Hypo Leasinga, katerega bilančna vsota je septembra znašala 2,63 milijarde evrov, s stališča stabilnosti finančnega sistema povsem nenadzorovano. Nadzorujejo ga lahko le avstrijski organi, katerih pomanjkljivosti pa so se razkrile od zadnji aferi okoli Hvpo banke.
Lastniki Abanke v prodajni sporazum z zgolj enomesečnim rokom trajanja
Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Rankov, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 27. 11. 2010 Stran: 21 Foto: Jaka Adamič
Potem ko je pred tednom dni Sava napovedala prodajo svojega 23,83-odstotnega deleža Abanke Vipe in sporočila, da so interes za prodajo potrdili lastniki z več kot 50-odstotnim deležem banke, je Sava včeraj sporočila, da je bila pogodba o skupni prodaji delnic Abanke Vipe podpisana. Toda tudi po včerajšnji objavi se zastavlja vprašanje, ali ne gre pri vsem skupaj v prvi vrsti za izboljševanje pogajalskih pozicij pri bankah oziroma v njihovo prepričevanje, da so resno pristopili k prodaji svojih naložb, saj banke od pomembnega dela lastnikov Abanke zahtevajo vračila posojil, tudi tistih, ki so zavarovana z delnicami Abanke.
Savi, ki jo vodi Janez Bohorič, se v decembru izteka 42-milijonsko posojilo pri NLB, ki od Save zahteva vsaj delno poplačilo v višini tretjine odobrenega posojila. Glede na neuradne informacije o okoliščinah prodajnega sporazuma lastnikov Abanke pa vse kaže, da gre v prvi vrsti prav za argument v pogajanjih z bankami, ki od lastnikov Abanke zahtevajo vračila posojil. Zato je pričakovati, da bodo bankirji zahtevali vpogled v prodajne dokumente, da bi se prepričali, ali ne gre pri napovedani prodaji Abanke zgolj za slepilni manever.
Po naših informacijah je pogodbo podpisalo 12 delničarjev, med njimi so največji Sava, Gorenjska banka, Zvon Ena Holding, Vipa Holding, NFD in Daimond. Naši viri zatrjujejo, da si je najmanj eden od podpisnikov prodajne pogodbe izposloval odložni pogoj, saj nima ustreznih soglasij vseh organov družbe. Vprašanje je tudi, v kolikšni meri je sporazum lahko zavezujoč za Savo, ki si od transakcije obeta okoli 130 milijonov evrov kupnine. Nadzorni svet Save namreč ni dal soglasja k prodajni pogodbi. Konec oktobra so nadzorniki sicer obravnavali predlog pogodbe, vendar je zaradi njihovih pripomb, zlasti da je pogodba za podjetje preveč zavezujoča in zato tvegana, uprava to točko umaknila z dnevnega reda seje nadzornega sveta. Nadzorniki so po neuradnih informacijah na zadnji seji uprave dali zgolj soglasje za začetek prodajnih postopkov, ji naložili, da mora nadzorni svet enkrat mesečno obvestiti o poteku postopkov prodaje in da mora pred sklenitvijo prodajne pogodbe pridobiti še soglasje nadzornikov.
Država za dokapitalizacijo NLB, a ne po zamislih uprave in nadzornega sveta
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 11. 2010 Stran: 18
Ljubljana - Država kot največja lastnica Nove Ljubljanske banke (NLB) je na včerajšnji skupščini s predlaganimi sklepi in njihovo obrazložitvijo izrazila nestrinjanje z nedavno sprejeto petletno strategijo uprave in nadzornega sveta. Iz sklepov, ki jih je predlagala, namreč sledi, daje pripravljena sodelovati pri dokapitalizaciji v višini 250 milijonov evrov zato, da banka izpolni zahteve po višjem regulatomem kapitalu in da se krepi kapitalska trdnost banke. Očitno pa ne namerava finančno podpreti strategije, s katero bo banka dosegla kapitalsko ustreznost na račun umika s trgov, odprodaje za državo pomembnih naložb banke, kot je na primer Banka Celje, ter krčenja poslovanja.
Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je v nedavnem pogovoru za Dnevnikov Objektiv dejal, da je razlog za njegov odstop lahko stališče lastnikov, da zavračajo strategijo. Zato smo ga po skupščini vprašali, ali bo ponudil odstop. »Še enkrat bomo pogledali, kaj so stališča države. Do strategije obstajajo zadržki, nisem pa razumel, da bi kategorično zavrnila našo strategijo. Želi, da smo preudarni in previdni pri dezinvestiranju in da to storimo, če bo to nujno potrebno za zagotavljanje kapitala banke.« Na pripombo, da so bili zavrnjeni vsi sklepi, ki so predvideli dokapitalizacijo izključno za izvajanje strategije, paje Jašovič odgovoril, daje bil predlog uprave in nadzornega sveta zavrnjen, ker lastniki menijo, da pooblastilo za izvedbo dokapitalizacije že imajo.
Pirc-Musarjeva agenciji: Ignoranca javnosti ne bo povečala vaše odgovornosti upravljanja javnega premoženja
Medij: Dnevnik Avtorji: Vukovič Vesna, Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 11. 2010 Stran: 23
Ljubljana - Temeljni razlog za ustanovitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb je bil prav bolj transparentno upravljanje državnega premoženja, kar zahtevajo tudi smernice OECD. Toda agencija za zdaj deluje veliko manj pregledno kot dosedanji upravljalci državnega premoženja vlada, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. Predsednica uprave agencije Dagmar Komar ter člana uprave Danilo Grašič in Marko Golob so se namreč odločili, da javnosti ne bodo pojasnjevali svojih odločitev, kar ni praksa niti vzasebnih družbah z zaprto lastniško strukturo.
Spomnimo, da je Dnevnik pred imenovanjem uprave agencije v državnem zboru in takoj po njenem imenovanju na posamezne člane uprave naslovil prošnjo za razkritje njihovega premoženja in kapitalskih naložb. Najmanj za Danila Grašiča namreč obstajajo indici, da naj bi v preteklosti plemenitil svoje premoženje na kapitalskih trgih na podlagi trgovanja z notranjimi informacijami. Z razkritjem premoženja bi se ovrgli sumi konflikta interesov in morebitnega zasledovanja zasebnih interesov v času opravljanja funkcije na javni agenciji. Toda člani uprave agencije, ki upravlja nekaj milijardno državno premoženje, so prošnjo za razkritje premoženja, kar so v preteklosti denimo naredili ministri in predsedniki političnih strank, zavrnili. V tem tednu smo na agencijo naslovili vprašanja, povezana z dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke in Nove KBM. Banki bi namreč dokapitalizirali z davkoplačevalskim denarjem, obe pa imata tudi druge delničarje, mariborska banka na primer več kot sto tisoč malih delničarjev. Toda na agenciji so našo prošnjo ignorirali.
Predsednica uprave službeno komunicira prek gmaila
Krka: najbolje plačana uprava in slabo plačani nadzorniki
Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 11. 2010 Stran: 10
Povprečni bruto prejemki članov uprav so leta 2007 znašali dobrih 167.000 evrov, leto za tem dobrih 181.000 evrov in lani le še dobrih 158.000 evrov
Ljubljana - Prejemki nadzornikov v javnih delniških družbah so se med letoma 2007 in 2009 znižali za kar 40 odstotkov, je pokazala najnovejša raziskava o nagrajevanju uprav in NS. Mogoče je pričakovati, da se bodo še bolj, saj raziskava ne vključuje posledic vladnih sklepov glede omejevanja plačil vodilnim v podjetjih v državni ali večinsko državni lasti. Zaradi omenjenega sklepa vlade, ki se še ne uresničuje popolnoma, med drugim imajo, denimo, v Krki na člana uprave 450.000 evrov bruto prejemkov, na člana nadzornika pa vsega skupaj 4000 evrov. Zato ne čudi predlog upravnega odbora Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS), naj se država zgane in primerno uredi politiko prejemkov nadzornikov.
Upravni odbor ZNS, ki ga vodi Borut Jamnik (sam je na okrogli mizi po predstavitvi raziskave povedal, da je v nekakšnem razdvojenem položaju, saj je hkrati predsednik uprave Kapitalske družbe, ki mora spoštovati sklepe vlade), je državo pozval, da bo 31. decembra letos prenehal veljati sklep vlade glede omejevanja plačil nadzornikom v državni ali deloma državni lasti, zato naj se podviza in uredi politiko prejemkov članov nadzornih svetov v državnih ali deloma državnih podjetjih. Seveda v skladu s kodeksom upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države. UO ZNS apelira, da ta kodeks po zakonu mora sprejeti Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS. Poudarjajo, da ustrezno ureditev tega področja že ureja kodeks upravljanja javnih delniških družb, potem ko določa letno plačilo za opravljanje nadzorniške funkcije in sejnine kot nadomestilo za porabljeni čas člana nadzornega sveta na seji. Znesek je odvisen od kompleksnosti nadzora in finančnega položaja družbe, seveda v skladu z ZGD 1. Ne nazadnje: stroški nadzora naj bi v posamezni družbi kazali na primerna razmerja v odnosu do stroškov vodenja družbe.
NLB - Preplačani delež v Continental banki
Medij: Delo Avtorji: Vili Einspiler Teme: NLB Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 11. 2010
V NLB Beograd leva roka očitno ni vedela, kaj dela desna
Po informacijah, ki jih je pridobilo Delo, predstavlja nepremišljeno kreditiranje družbe za proizvodnjo mesa Agroživ iz Pančeva, ki si ga je privoščila NLB, le vrh ledene gore.
O poslovanju NLB v Beogradu veliko vprašanj in malo odgovorov.
Beograd - Ker želijo naši viri ostati anonimni, ni mogoče izključiti, da njihove informacije niso dobronamerne. Zato smo se obrnili na NLB, da bi zagotovili verodostojnost trditev naših virov, iz pojasnil njihove službe za odnose z javnostmi pa lahko sklepamo, da se NLB ne more pohvaliti z dobrimi naložbami v Srbiji. Irena Oven je pojasnila, da znaša izpostavljenost NLB Skupine v Srbiji malo več kot 600 milijonov evrov, ni pa odgovorila na vprašanje, kolikšen delež je v slabih naložbah.
V NLB niso oporekali virom Dela, da je več oddelkov NLB Beograd, ki so pristojni za kredite, lizing in terjatve, kreditiralo pančevsko družbo, ne da bi vedeli za posle drug drugega. Prav tako niso zanikali informacije, da je NLB kreditirala Agroživ iz Pančeva v znesku 64 milijonov evrov. Na vprašanje, kakšne so sploh možnosti za poplačilo kreditov, glede na to, da je družba končala v stečaju, so odgovorili, da bodo terjatve delno poplačane iz prodaje premoženja, na katerem ima banka vknjiženo hipoteko. Niso pa komentirali naših podatkov, da družba razpolaga z nikakršno stečajno maso, tako da se bo morala NLB za svoj denar najbrž obrisati pod nosom.
V NLB niso oporekali virom Dela, da je več oddelkov NLB Beograd, ki so pristojni za kredite, lizing in terjatve, kreditiralo pančevsko družbo, ne da bi vedeli za posle drug drugega. Prav tako niso zanikali informacije, da je NLB kreditirala Agroživ iz Pančeva v znesku 64 milijonov evrov. Na vprašanje, kakšne so sploh možnosti za poplačilo kreditov, glede na to, da je družba končala v stečaju, so odgovorili, da bodo terjatve delno poplačane iz prodaje premoženja, na katerem ima banka vknjiženo hipoteko. Niso pa komentirali naših podatkov, da družba razpolaga z nikakršno stečajno maso, tako da se bo morala NLB za svoj denar najbrž obrisati pod nosom.
NLB je preplačala večinski delež v Continental banki
»Zgodba o uspehu NLB Skupine v Srbiji« se je začela veliko prej, kot je na dan izbruhnila afera družbe za proizvodnjo mesa Agroživ iz Pančeva, ko je policija prijela več kot 20 solastnikov in direktorjev družbe, ki so bili osumljeni zlorabe položaja in pranja denarja. NLB je s ciljem, da bi vstopila na srbski trg, že konec leta 2001 sklenila pogodbo o strateškem sodelovanju s Continental banko v Vojvodini. V NLB so na vprašanje, zakaj so kupili vojvodinsko banko, ki je imela manj kot desetdstotni tržni delež, pojasnili, da je bil vstop na srbski bančni trg takrat možen le z nakupom ene od obstoječih srbskih bank, ker Narodna banka Srbije ni podeljevala licenc za investicije »greenfield«. Na pripombo Dela, da je bila banka, če sodimo po revizijskem poročilu revizijske hiše Deloitte Touche, ki je vsebovalo kar tri strani pridržkov, kapitalsko neustrezna, so pojasnili, da je bila odločitev o nakupu sprejeta na podlagi ocene o potencialu banke, dejstev, ki so bila ugotovljena v opravljenem skrbnem pregledu banke in takratnih tržnih razmer.
V NLB so le delno odgovorili na vprašanje, ali so sklenili posel s Continental banko prek LHB Frankfurt, ki jo je vodil Boris Zakrajšek, in na vprašanje, ali sta pri poslu sodelovali tudi Zürich Inter Finance in Zveza bank Celovec. Pojasnili so, da je NLB lastniški delež v Continental banki pridobila leta 2005 od Republike Srbije in Agencije za sanacijo bank Republike Srbije. Po naših informacijah je NLB leta 2002 pridobila 13-odstotni lastniški delež v Continental banki, pri čemer se ni ozirala na dolgove, ki jih je imela banka do države. Za delež je plačala 34 milijonov tedanjih nemških mark, država pa je dolgove konvertirala v kapitalski delež.
Je bila LHB Frankfurt odgovorna za sumljive posle?
