Factor banka
Ali bo prevzem Plame - pur uspešen ali pa bo preklican zaradi odvzema dovoljenja za delo Moneti A.D. Podgorica iz Črne Gore?
Danes ob 13.00 uri se je iztekla prevzemna ponudba za Plamo - Pur. Že ob napovedi prevzemne ponudbe za podjetje Plama-pur, d.d. iz Podgrada se je veliko ugibalo o motivih črnogorske družbe - Fonda zajedničkog ulaganja »MONETA« A.D. Podgorica in družbe AG d.d. iz Ljubljane. K tej nameri sta se kasneje pridružili še Plasta d.o.o. iz Šentruprta in Termoplasti-Plama d.o.o. iz Podgrada, ki sta verjetno zgolj zaščitila svoje interese in vložke v tej družbi.
Poznavalci so že ob podani nameri opozorili, da lahko pride do zapletov v Črni gori zaradi tamkajšnje zakonodaje in njenih sprememb. Da so imeli prav, se je izkazalo prav v teh dneh. Komisija za vrednostne papirje Republike Črne gore je izdala odločbo (izvirnik in neuradni prevod sta v prilogi), s katero je zaradi kršitve zakona in neizpolnitve zahtev iz njene odločbe z dne 14.12.2011,s katero je namreč med drugim naložila, da se razdrejo vse pogodbe v zvezi s prevzemom Plame - Pur, začasno odvzela dovoljenje za delo družbi Fond zajedničkog ulaganja Moneta, A.D., Podgorica.
Kljub včerajšnjem pojasnilu AG d.d. preko sistema SEONET, da je alokacija delnic skladna z prevzemnim prospektom in s slovensko prevzemno zakonodajo, bo to verjetno ponovno presojal in dokončno odločila slovenska Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), saj je eden od prevzemnikov med postopkom izgubil oz. mu je bilo začasno odvzeto dovoljenje za delo.
Ljubljana, 28. decembra 2011
Kako so do sedaj potekale prevzemne aktivnosti za Plama-Pur d.d.?
Družba FOND ZAJEDNIČKOG ULAGANJA »MONETA« A.D. PODGORICA, Moskovska 93, Podgorica in AG, d.d., iz Ljubljane, sta podali namero za prevzem Plama Pur, d.d., dne 14.11.2011, in sicer na dan, ko je v Uradnem listu Črne gore bil objavljen novi Zakon o investicijskih skladih Črne gore (le-ta je bil sprejet že 01.11.2011), veljati pa je začel 8. dan po objavi, to je 25. novembra 2011. (povezava do zakona: http://www.scmn.me/fajlovi/ZakonOinvesticionimFondovima.pdf)
Isti družbi sta sopodpisali dopolnitev namere o prevzemni ponudbi Plame Pur, ki je bila 21.11.2011 objavljena na SEONETU, prevzemni ponudbi pa sta se pridružili še Plasta d.o.o. in Termoplasti-Plama d.o.o.
Ljubljana, 28.12.2011
Društvo MDS in Sindikat Plame - Pur sta bila v dilemi zaradi načina in izvedbe same prevzemne ponudbe
Dilema, ki se nam je v Društvu MDS porodila v zvezi s to prevzemno ponudbo, je, ali je prevzem sploh možen. Novi črnogorski zakon namreč prepoveduje razpolaganje z imetjem družbe brez predhodnega soglasja Komisije za preoblikovanje in je pričel veljati 6 dni pred podano prevzemno ponudbo v Republiki Sloveniji. V Društvu MDS se v zvezi s ceno nismo opredeljevali, saj se o tej odločajo lastniki sami. Nekateri so bili z ponudbo zadovoljni, drugi spet ne. Prav slednji so opozarjali, da je knjigovodska cena 24 EUR, družba posluje pozitivno, ter vseskozi izplačuje tudi primerne dividende za njene lastnike.
Prepoved razpolaganja s premoženjem skladov, ki delujejo v Črni gori, je opredeljena v 172. členu že omenjenega črnogorskega zakona, ter v izvirniku glasi:
Zabrana raspolaganja imovinom
Član 172
Društva za upravljanje koja upravljaju postojećim fondom ne smiju raspolagati imovinom postojećeg fonda niti preduzimati druge pravne radnje u ime i za račun postojećeg fonda od dana stupanja na snagu ovog zakona do dana izdavanja saglasnosti Komisije za transformaciju, osim u slučaju preduzimanja hitnih i neodložnih poslova neophodnih radi zaštite imovine fonda i interesa akcionara fonda, po prethodnom odobrenju nadzornog odbora fonda ili po nalogu nadzornog odbora fonda.
(neuradni prevod 172. člena):
»Družbe za upravljanje, ki upravljajo obstoječi sklad, ne smejo razpolagati z lastnino obstoječega sklada niti izvajati drugih pravnih dejanj v imenu in za račun obstoječega sklada od dneva pričetka veljavnosti zakona do dneva izdaje soglasja Komisije za preoblikovanje, razen v primeru izvajanja nujnih in neodložljivih dejanj za zaščito lastnine sklada in interesa njegovih delničarjev, na podlagi predhodne odobritve NS sklada, ali po nalogu NS sklada."
ALI STA BILI ATVP IN FACTOR BANKA ZAVEDENI GLEDE ZAKONODAJE V ČRNI GORI?
Factor Banka
Datum skupščine:
22.11.2011 - 11:00
Naslov:
na sedežu banke, Tivolska 48 v Ljubljani.
Status:
arhivirana Delavci Alposa protestirajo in upajo
Medij: Novi tednik Celje Avtorji: U. Š. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 10. 2011 Stran: 4
Svet delavcev šentjurskega Alposa opozarja na dogajanja in obljube
Čeprav uradne potrditve praktično ni mogoče dobiti, je uprava Alposa najverjetneje v petek na celjsko okrožno sodišče podala predlog za umik prisilne poravnave in uvedbo stečajnega postopka.
Vseh šest lastnikov Alposa (Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka Vipa, Probanka, Factor banka in jeseniški Acroni) je, kot smo poročali, na torkovi skupščini soglasno in praktično brez razprave zavrnilo predlagano dokapitalizacijo družbe s stvarnimi vložki. Uprava z Ljubomirjem Osovnikarjem na čelu je predlagala, da bi se osnovni kapital družbe povečal z vložki v višini dobrih 27 milijonov evrov in bi po povečanju znašal malo več kot 28 milijonov evrov.
Uprava predlaga stečaj Alposa
Medij: Delo Avtorji: P. S. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 10. 2011 Stran: 10
Šentjur - Kot je bilo pričakovati po torkovi skupščini delničarjev Alposa, ki niso podprli novega kroga dokapitalizacije (osnovni kapital bi se z enega povečal na 28 milijonov evrov), se poslovanje šentjurskega proizvajalca kovinske opreme nezadržno končuje. Uprava Alposa je (po naših podatkih) na celjsko okrožno sodišče včeraj vložila predlog za uvedbo stečajnega postopka. O njem bo sodišče najbrž odločalo že na začetku prihodnjega tedna in najbrž ni razlogov, da predlogu ne bi ugodilo in imenovalo stečajnega upravitelja. Kot so zagotovile banke upnice solastnice (NKBM, NLB, Probanka, Abanka Vipa, Factor banka) in Acroni (SIJ), bodo na hčerinsko Alpos Alu prenesli večji del zdravega jedra skupine in približno 30 odstotkov od 400 zaposlenih v Sloveniji (skupina zaposluje 700 ljudi). S sporočilom za javnost se je včeraj oglasil svet delavcev Alposa, ki je ogorčen zaradi načina, kako so nekoč zelo uspešno družbo pahnili čez rob, še bolj pa zaradi bank, ki niso upoštevale pogodbe o ravnanju upnikov v prisilni poravnavi in podjetju niso zagotovile 15 milijonov evrov za repromaterial.
Brez odločitve o usodi Alposa
Medij: Delo Avtorji: P. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 09. 2011 Stran: 9
Ljubljana - Pričakovati je bilo, da bo nadzorni svet šentjurskega Alposa včeraj sprejel odločitev o nadaljevanju sanacije oziroma stečaju te zadolžene družbe, ki tudi v postopku prisilne poravnave ni izboljšala poslovanja. Nadzorniki niso sklenili nič novega. V kratkem sporočilu za javnost je navedeno, da so zadolžili upravo Alposa, da do prihodnje seje NS pripravi predlog ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki bodo predloženi skupščini. Najbrž bo Alpos v kratkem sklical izredno skupščino delničarjev o tem, kdaj se bodo znova sestali nadzorniki. Podrobnosti tudi včeraj ni bilo mogoče izvedeti, saj je bil predsednik NS dr. Vasilij Prešeren znova nedosegljiv. Neuradno so se o možnostih nakupa posameznih delov skupine Alpos menda že zanimali Nemci, v igri pa je domnevno tudi eno od ruskih metalurških podjetij. Banke upnice solastnice (NLB, NKBM, Abanka Vipa, Probanka, Factor banka) so zaradi izkrivljenih bilanc prejšnje uprave čedalje manj naklonjene nadaljevanju prisilne poravnave, medtem ko je Slovenska industrija jekla, kije petinska lastnica družbe, v reševanju šentjurskih cevarjev nekoliko bolj strateško naravnana.
Delničarji Aktive Naložb o iztisnitvi šele septembra
Medij: Delo Avtorji: V. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 08. 2011 Stran: 9
Ljubljana - Delničarji družbe Aktiva Naložbe, ki ima večino svojih naložb v bankah (največji sta naložbi v Factor banko in v NLB), bodo o iztisnitvi malih delničarjev iz družbe odločali šele septembra, je družba včeraj objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Po prvotnem načrtu bi o tem morali odločati že na avgustovski skupščini (sklicana je za 16. avgusta), vendar je družba predlog sklepa umaknila z dnevnega reda avgustovske skupščine in za september sklicala novo, na kateri bodo delničarji odločali zgolj o tej točki, torej iztisnitvi. Po informacijah malih delničarjev je razlog za časovni zamik slabega meseca dni menda zgolj proceduralne narave, saj je predlagatelj iztisnitve, nizozemski Sei Holding, ki obvladuje več kot 90 odstotkov Aktive Naložb, svoj predlog menda prepozno uvrstil na dnevni red avgustovske skupščine. Aktiva Naložbe ima 17.000 malih delničarjev, ki jim nizozemski holding v zameno za odhod iz družbe ponuja 4,06 evra.
Projekcija
Medij: Delo Avtorji: Pavlin Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar
Datum: 08. 08. 2011 Stran: 32
Začenja se ocenjevanje medu
Med 8. in 10. avgustom bo na 49. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni potekalo ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo. Priznanja neodvisne strokovne komisije na tem ocenjevanju z visokim, tradicionalnim in mednarodnim ugledom dokazujejo kakovost, tehnološko dovršenost, neoporečnost in izbran okus. Z doseženimi medaljami pridelovalci medu lahko označijo svoje izdelke na prodajnih policah, jih oglašujejo. Dan čebelarjev na sejmu AGRA v nedeljo, 21. avgusta, bodo spremljali strokovni posvet čebelarjev v organizaciji Čebelarske zveze Slovenije, podelitev priznanj z ocenjevanja medu, strokovna razstava čebelarstva in tržnica medu in medenih izdelkov. Na sejmu AGRA bodo od 20. do 25. avgusta predstavili zdravo prehrano in vse, kar potrebujemo za njeno okolju prijazno pridelavo in predelavo.
Bliža se dražba znamk Dela Revij
Banka NKBM, največja upnica podjetja Delo Revije, kije v finančnih težavah, je zaradi neporavnanih terjatev za 11. avgust objavila javno dražbo za prodajo zastavljenih znamk v lasti Dela Revij. Vse znamke se prodajajo zgolj v paketu, z izklicno ceno 10,14 milijona evrov. V paketu so med drugim znamke Lady, Avto Magazin.Jana, Naša žena, Obrazi, Modna Jana, Eva in druge. Tisti, ki želijo sodelovati na dražbi, pa bodo morali vplačati 800.000 evrov varščine.
Iztis malih delničarjev Aktive Naložb
Skupščina Aktive Naložb je sklicana za 16. avgust, na njej pa bodo delničarji odločali o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja SEI Holding iz Nizozemske, več kot 90-odstotnega lastnika družbe Aktiva Naložbe, ki ima večino svojih naložb v bankah (največji sta naložbi v Factor banko in v NLB). Nizozemski holding približno 17.000 malim delničarjem v zameno nudi 4,06 evra odpravnine na delnico. To je manj, kot je po javno objavljenih podatkih konec leta 2010 znašala knjigovodska vrednost delnice (6,59 evra). Iz Aktive Naložb so sporočili, da predlagana cena za delnico pri poplačilu malih delničarjev izhaja iz poštenega vrednotenja družbe, ki jo je opravilo podjetje KF Finance in je za več kot pet odstotkov višja od borzne vrednosti v zadnjem obdobju. Delničarji bodo na skupščini odločali tudi o delitvi bilančnega dobička.
Nizozemski lastnik bi iztisnil male delničarje
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 08. 2011 Stran: 9
Ljubljana - Sei Holding iz Nizozemske, glavni lastnik družbe Aktiva Naložbe, ki ima večino svojih naložb v bankah (največji sta naložbi v Factor banko in v NLB), načrtuje iztisnitev malih delničarjev družbe. V zameno jim ponuja odpravnino v višini 4,06 evra za delnico, o čemer bodo delničarji odločali na skupščini 16. avgusta. Sei Holding obvladuje več kot 90 odstotkov Aktive Naložb.
Nizozemski finančni holding Sei s sedežem v Amsterdamu je postal glavni lastnik Aktive Naložb konec lanskega leta, ko je delnice odkupil od družbe Aktiva Sei. Ime družbe Aktiva se je v preteklosti povezovalo predvsem z ljubljanskim poslovnežem Darkom Horvatom, vendar v Aktivi Naložbah zdaj pravijo, da se je Horvat že pred časom umaknil iz lastniške strukture skupine Aktiva.
Lastništvo Heliosa na udaru, Uroš Slavinec pripravlja obrambo
Medij: Dnevnik Avtorji: Rankov Suzana,Morozov Sebastjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 06. 2011 Stran: 24
Ljubljana - Čez teden dni, ko bo Abanka Vipa na javni dražbi prodajala 3,26-odstotni delež Heliosa, bo bolj jasno, ali se v Heliosu obetajo večji lastniški premiki. Če bo namreč delež kupil kakšen od tujih vlagateljev, bi to lahko bila napoved prevzema Heliosa, ki si ga zaradi nestabilne lastniške strukture že nekaj časa ogledujejo strategi. Na drugi strani po neuradnih informacijah poskuša tudi uprava na čelu z Urošem Slavincem oblikovati večji paket delnic, ki bi ob četrtinskem državnem deležu odvrnil morebitne prevzemnike.
Abanka je javno dražbo za prodajo delnic Heliosa prvič objavila 19. maja, a jo nato preklicala. Uradni razlogi za preklic niso znani, po nekaterih informacijah pa naj bi do preklica prišlo na pobudo vodstva Heliosa. Aro naj bi namreč vplačal vsaj en tuj vlagatelj, za katerega ni bilo jasno, ali se za njim ne skriva morebitni sovražni prevzemnik Heliosa.
Včeraj je Abanka ponovno objavila javno dražbo za delnice Heliosa. Pogoji prodaje delnic so ostali praktično nespremenjeni z izjemo tega, da je v tokratni objavi izrecno predvideno, da bi lahko ob upoštevanju zakonskih pogojev delnice kupil tudi Helios ali katera od njegovih odvisnih družb. Po naših informacijah v upravi Heliosa niso skrivali nezadovoljstva, da se je Abanka v tem trenutku odločila za prodajo dobrih 3 odstotkov Heliosa. Zvon Ena Holding kot 32-odstotni lastnik Heliosa je namreč pred stečajem, zato bi banke lahko zasegle delnice ter s tem na široko odprle vrata za večje lastniške premike. Prva med bankami je to konec marca storila NKBM in delnice s terminsko pogodbo prodala Publikumu PDU, najverjetneje v dogovoru z upravo Heliosa. Pri tem je, kot smo razkrili pred dnevi, sporna predvsem nizka cena zaseženih delnic na škodo upnikov Zvona in NKBM.
Ali bo Slavincu uspelo dobiti prijateljske lastnike
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 06. 2011 Stran: 6
Trgovanje z delnicami Heliosa preverja agencija za trg vrednostnih papirjev
Predsedniku uprave Heliosa Urošu Slavincu je včeraj uspel prvi korak pri obrambi pred morebitnimi sovražnimi prevzemniki - oblikovanje sklada lastnih delnic. Ce bo torej Helios od Zvona Ena odkupil osem odstotkov lastnih delnic (dva že ima), potrebuje še prijateljskega lastnika, ki bi bil pripravljen odkupiti preostalih 24 odstotkov Zvonovih delnic. Slavinec včeraj ni ničesar komentiral.
Govori se o mednarodnem skladu Mid Europa, Slavincu bo pomagal tudi Publikum PDU, pravijo naši zanesljivi viri. Spomnimo: novi lastniki premaznega podjetja Heliosa, kije lani ustvaril 301 milijon evrov prihodkov in 2,4 milijona evrov čistega dobička, se iščejo zato, ker je Zvon Ena Holding pred stečajem. Zvonove delnice je mogoče kupiti le, če se s tem strinjajo upniki,kerjevinsolvenčnem postopku.
Kdo je domnevni sovražni prevzemnik
Helios želi menda prevzeti njegov tekmec, ameriški PPG, kije eno izmed največjih kemičnih podjetij na svetu. Z njim ima Helios že desetletje skupno podjetje za prodajo avtomobilskih premazov. Slavincu naj to ne bi bilo všeč - če bi jih prevzel globalni igralec, bi to zaradi optimizacije pomenilo zapiranje podvojenih funkcij, torej bi del Heliosa zaprli, pravijo viri blizu Slavinca. Ta nima dovolj denarja, da bi lahko izpeljal menedžerski prevzem. Pri zapiranju lastniške strukture pabi mu lahko zato pomagali Publikum, morda tudi zasebni naložbeni sklad Mid Europa (ta se je potegoval tudi za vstop v Mercator), in katera od domačih družb (predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec je sicer zanikal, da bi povečal delež Triglava v Heliosu). Ti bi čez nekaj let iz Heliosa lahko izstopili, a bi že ob vstopu podpisali recimo dogovor o skupni prodaji kupcu, ki bi bil všeč tudi Slavincu, pravijo naši viri. Hkrati so včeraj lastniki izglasovali možnost nakupa lastnih delnic v vrednosti deset odstotkov družbe. Odgovore PPG in Mid Europe še čakamo.
MDS proučuje možnost kazenske ovadbe
