Medij: Kapital Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 17. 12. 2012 Stran: 8
Precej delnic je poraslo, kar nekaj pa tudi precej upadlo
V Sloveniji je konec leta izredno pestro. Dobili smo novega predsednika države, zgodili so se upori, čakajo nas pokojninska reforma in reforma trga dela, vroče je okoli bank, predvsem NLB in NKBM, ki burita duhove s ponovnimi dokapitalizacijami. Slovenska borza se na to ne odziva, veliko delnic je poraslo (npr. Pivovarna Laško, Telekom, Intereuropa), kar nekaj tudi precej upadlo (npr, Gorenje). Melanholičnosti torej ni zaznati. Nasprotno čez mejo prevladuje optimizem, azijske borze so dosegle najvišji vrh od avgusta lani, pa tudi Dax je na 18-mesečnem vrhu.
Dokapitalizacije bank burijo duhove. Potem ko bo NLB Merkurju odpisala 25 mio EUR terjatev, je pestro tudi okrog njene dokapitalizacije: Društvo Malih delničarjev (MDS) je namreč preko nasprotnega skupščinskega predloga zahtevalo, da zdajšnji delničarji NLB ohranijo prednostno pravico do dokapitalizacijskih delnic NLB po 15 evrov.
Uprava in nadzorni svet NLB za skupščino 29. decembra namreč predlagata, naj stari delničarji nimajo prednostne pravice do nakupa dokapitalizacijskih delnic po 15 evrov. Samo prvi krog. v katerem bi lahko delnice kupili delničarji, bi naj po MDS trajal 30 dni, torej do januarja prihodnje leto. Brez 375 milijonov evrov pa banka na 31. decembra ne bo dosegala vseh kapitalskih ciljev.
Očitno so torej kapital iz junijske dokapitalizacije najedle nove slabitve v zadnjem četrtletju. Finančni minister je že izjavil, da v proračunu denarja ni, prav tako na vidiku uradno ni nobenega kupca. Kupci za banke ta hip torej ne stojijo v vrsti in imajo veliko pogajalsko moč, ker se zavedajo, da bo država prej ali slej morala sprejeti odločitev, ali naj banko proda ali pa jo sanira sama, za kar pa denarja nima.
Na skupščini Nove KBM pa je bil umaknjen predlog o 50-milijonski dokapitalizaciji v letošnjem letu, saj banka trenutno ohranja kapitalsko ustreznost z odprodajo deleža v Zavarovalnici Maribor. A ker zahteve še komajda dosega, so na skupščini izglasovali možnost dokapitalizacije v višini 100 milijonov evrov. Uprava je že najavila, da bodo prihodnje leto izvedli večjo dokapitalizacijo banke, s čimer bi si zagotovili nemoteno poslovanje, obenem pa tudi strateškega partnerja.
Pri Abanki pa se je dokapitalizacija že začela, saj je začel teči 30-dnevni rok za vplačilo delnic Abanke. Prodajna cena delnic znaša 4,20 evra, v banki pa si želijo zbrati med 50 in 90 milijoni evrov svežega kapitala. V prvem in drugem krogu bodo delnice ponujene obstoječim lastnikom, medtem ko jih bodo v tretjem krogu lahko vplačali tudi vsi preostali potencialni vlagatelji.
Na vidiku spet referendum. Še vedno smo v minusu: v Sloveniji se je namreč BDP do konca prejšnjega četrtletja zmanjšal za 3,3% glede na enako obdobje lani, v prvih devetih mesecih leta pa se je znižal za 2,2%, tako da bomo ob koncu leta najverjetneje zabeležili za 2,4% minusa. Gospodarstvo bi se naj krčilo še celo prihodnje leto, ob čemer je najbolj zaskrbljujoč padec domačega povpraševanja za dodatnih 6,6%, investicije pa so manjše za več kot 20 odstotkov.
V začetku decembra je tudi Državni zbor sprejel proračun za leti 2013 in 2014, ki ga je vlada pripravila s ciljem, da bi do konca leta 2015 uravnotežili javne finance. A gladko ni šlo: opozicija mu je očitala, da je zlagan in ne podpira gospodarstva, dosegla pa je nekatere prerazporeditve v korist visokega šolstva in šolske prehrane. Tudi predstavniki reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so v skladu z napovedmi v državni zbor vložili podpise za začetek postopkov za referendum o zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014. Vlada na to odgovarja, da bo napovedani referendum o izvajanju proračuna ustavil nekatere nove projekte, ki jih izvaja ministrstvo za delo.
Petrol (PETG). Petrol je uspešno zaključil prvo prodajo obveznic: končna skupna nominalna vrednost izdaje znaša 30,16 mio EUR.
Sava Re (POSR) . Pozavarovalnica Sava je postala največji lastnik Zavarovalnice Maribor. S tem nakupom sta Sava Re in Sod postala 99,67-odstotna lastnika zavarovalnice.
Telekom (TLSG). Finančni minister naj bi podal tri konkretne predloge: da država v celoti proda deleža v NLB in Telekomu ter da delež v NKBM zmanjša do 25 odstotkov plus delnico. Delnica Telekoma je porasla.
Intereuropa (IEKG). Intereuropa je zaključila finančno prestrukturiranje: dezinvestiranje, dokapitalizacijo s konverzijo dolgov bankam v lastniški kapital ter reprogram posojil.
Zanimanje za Helios krepi delnico. Baje ameriški PPG za delnico Heliosa v nezavezujoči ponudbi ponuja od 600 do 615 evrov, kar je precej več kot na borzi, kjer je cena te precej nelikvidne delnice okoli 500 eur. Drugi ponudnik avstrijski Ring International Holding pa baje ponuja le nekaj manj kot 600 evrov. Interesenti bodo lahko do konca januarja za nakup družbe opravljali skrbni pregled. zavezujoče ponudbe pa bi zaenkrat naj oddali do sredine februarja. Delnica Heliosa je ena izmed redkih na slovenski borzi, ki je v zadnjem letu dosegla precejšnjo rast (okoli 40 %), primeru prodaje podjetja po sedaj znanih neuradnih cenah pa bi bil donos za vlagatelje še precej lepši.
Obrestne mere ponekod še nižje, a v Evropi brez sprememb. Avstralska centralna banka je svojo temeljno obrestno mero znižala s 3-25 % na 3 %>. kar je rekordno nizka raven, medtem ko je ECB pustila svojo ključno obrestno mero nespremenjeno na rekordno nizki ravni 0, 7 5% ter dala signal, da skozi obrestno mero zaenkrat ne namerava reševati oz. spodbujati gospodarstev. Tudi pri PED dviga temeljne obrestne mere ne pričakujejo pred sredino leta 2015. Je pa ECB tudi poslabšala napoved gospodarske rasti za evroobmočje: bruto domači proizvod bi naj letos v povprečju upadel za 0.5%. naslednje leto za 0.3%. leta 2014 pa naj bi porasel za 1.2%. Evropski statistični urad F.urostat pa je v drugi oceni potrdil, da se je BDP v državah evroobmočja v tretjem četrtletju v primerjavi s predhodnim trimesečjem zmanjšal za 0,1%, kar pomeni, da je evroobmočje zdrsnilo v recesijo.
Oči uprte v prodajo državnega premoženja. Banke ostajajo temeljni problem slovenskega gospodarstva, a vedno bolj jasno je. da veliko maneverskega prostora za rešitve več ni. Vlada je potisnjena v kot, zato so prodaje bank vedno bolj verjetne. Vlagatelji se veselijo tudi drugih napovedanih prodaj, npr. Telekoma Slovenije, zato se pričakovanja nekoliko odražajo tudi na ceni delnice. Tudi prodaja Mercatorja se ponovno pričenja, čeprav je v uspešen prodajni konec že skoraj nemogoče verjeti.