Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Suzana Rankov Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 12. 2011 Stran: 21
Ljubljana - Dokumenti Unicredit banke, ene od ključnih financerk Agrokorja, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, dokazujejo, da se je Ivica Todorić lotil 800 milijonov evrov vrednega prevzema Mercatorja brez evra kapitala in z močno omejenimi možnostmi dodatnega zadolževanja.
Maksimalni znesek, za katerega se lahko zadolži Agrokor, da ne bi kršil zavez do kupcev svojih obveznic, namreč znaša zgolj 250 milijonov evrov, namesto kapitala pa svojim potencialnim partnerjem obljublja, da bi v prihodnjem letu morda prodal Ledo. Več kot očitno je, da želi Agrokor prodajni konzorcij z Novo Ljubljansko banko na čelu prepričati v podpis prodajne pogodbe, šele nato pa bi se podal v lov za denarjem in dovoljenji varuhov konkurence.
Dokument, ki sta ga Zagrebačka banka in Unicredit Bank Austria 12. oktobra (pet dni pred oddajo nezavezujočih ponudb za nakup Mercatorja) posredovali na svojo matično banko, dokazujejo, da brez EBRD in IFC finančna konstrukcija v nobenem primeru ni mogoča, saj Agrokor nima zagotovljenega nobenega kapitala za to transakcijo. Agrokor pričakuje, da bi mednarodni finančni instituciji v prevzem vložili vsaka po 170 milijonov evrov. Toda, kot je znano, EBRD in IFC še do danes nista dala niti zavezujočih zagotovil, da bosta financirala transakcijo, niti se ne želita pogajati s konzorcijem prodajalcev in Mercatorjem, ampak bosta po opravljenem skrbnem pregledu šele preučila možnost za sodelovanje pri tem projektu.
Tudi v primeru, če bi EBRD in IFC vložila skupaj 340 milijonov evrov, pa bo moral Agrokor ob novem zadolževanju v višini dobrih 250 milijonov evrov nekako zbrati še dodatni kapital. Iz dokumentov je razvidno, da bi po njegovih ocenah lahko za Ledo iztržil 480 milijonov evrov (zanj naj bi se po trditvah Agrokorja zanimal Unilever). Vendar bi od celotne kupnine za prevzem Mercatorja namenil le 280 milijonov evrov, medtem ko bi preostalih 200 milijonov evrov moral porabiti za odplačilo svojih trenutnih dolgov. V vmesnem času, torej do prodaje Leda, bi Agrokor potreboval premostitveno posojilo, za katero je pri bankah Todorić pripravljen zastaviti četrtino delnic Agrokorja. Že vnaprej pa so v Agrokorju predvideli tudi možnost, da jih ponudbe za Ledo ne bi zadovoljile. V tem primeru bi Todorić v transakcijo poskušal vključiti nove partnerje, pri čemer, kot je razvidno iz dokumentov, računa zlasti na Adris, ki bi skupaj s še nekaj partnerji prispeval manjkajočih 280 milijonov evrov.
Ključen za zaprtje finančne konstrukcije pa je, kot je razvidno iz dokumentov Unicredita, tudi dogovor z obstoječimi kreditodajalci Mercatorja, da zaradi spremenjenega lastništva ne bodo odpoklicali kreditnih linij v skupni višini 950 milijonov evrov. Glede na to, da je po ocenah Agrokorja večina Mercatorjevih financerjev tudi njegovih lastnikov (slovenske banke), v Zagrebu ocenjujejo, da bodo pripravljeni ohraniti obstoječe finančne zaveze. Po naših informacijah se sicer Agrokor z bankami, ki so v prodajnem konzorciju, še ni začel pogajati o tem, da svojih posojil po morebitnem prevzemu ne bi odpoklicale in da bi Mercator kreditirale celo ob zapadlosti obstoječih posojil.
Na podlagi dokumentov, s katerimi so vrh italijanske bančne skupine Unicredit poskušali prepričati v podporo tej transakciji, pa se Agrokorjeve obljube, da ne bo izčrpaval Mercatorja, izkažejo za prazne. Kot je znano, je Agrokor med drugim obljubil, da bo omejil količino izdelkov Agrokorja na policah Mercatorja, povečeval število zaposlenih v Sloveniji, ohranil in celo izboljšal položaj obstoječih dobaviteljev in da bo dodane vrednosti zaradi znižanja stroškov prenesel v nižje cene za potrošnike. Čeprav poskuša tudi prodajni konzorcij Mercator in javnost prepričati o dobrih namenih Agrokorja, pa je iz dokumentov razvidno, da namerava Agrokor že v prvem letu po prevzemu ustvariti 170 milijonov evrov sinergij. Spomnimo, da smo spomladi, ko so v Agrokorju do Mercatorja poskušali priti prek delnic v lasti Skupine Pivovarna Laško, razkrili dokumente Agrokorja, kako bi na račun slovenskih dobaviteljev in Mercatorjevih zaposlenih na letni ravni prihranil 150 milijonov evrov.
Kot zanimivost naj spomnimo, da je v nezavezujoči ponudbi Agrokor izpostavil, da bi skupaj z EBRD, IFC in One Equity Partners (del JP Morgan) ustanovil poseben finančni holding, v katerega bi partnerji vložili kapital, Agrokor pa maloprodajno mrežo Konzum. V dokumentu, ki ga je nekaj dni pred tem pripravila njegova trenutna glavna banka financerka, finančni holding ni omenjen, prav tako ne možnost, da bi Todorić kot kapital v prevzem vložil Konzum, ampak zgolj del kupnine od morebitne prodaje Leda. Tudi po informacijah bankirjev so se v zadnjem mesecu v Agrokorju ponovno premislili. Zdaj namreč preučujejo možnost, da bi njegovi partnerji pri prevzemu vstopili neposredno v lastništvo Agrokorja, očitno prek dokapitalizacije, in bi nato Mercator po morebitnem prevzemu upravljal neposredno Agrokor.
Za 50 milijonov evrov provizij
Unicredit se v tokratnem prodajnem postopku za Mercator ni izpostavljal, saj ni pristopil niti v prodajni konzorcij. Toda naši dokumenti razkrivajo njegovo aktivno vlogo na strani Agrokorja in tudi namero, da mu proda svoj 8-odstotni delež Mercatorja.
Sodeč po dokumentih je trenutno je skupina Unicredit do Agrokorja in Mercatorja skupaj izpostavljena za 386 milijonov evrov. V primeru Agrokorjevega prevzema bi se njena izpostavljenost povzpela na 715 milijonov evrov (550 milijonov evrov dodatnih posojil zmanjšano za kupnino od Mercatorjevih delnic). Unicredit in Zagrebačka banka bi namreč Agrokorju zagotovila 450 milijonov evrov posojil, dodatnih 100 milijonov pa bi prejel kot začasno financiranje. To posojilo bi prejela posebna družba, ki bi jo ustanovil Todorić osebno, posojilo pa bi bilo zavarovano s 25 odstotki plus eno delnico Agrokorja.
Čeprav v Unicreditu priznavajo, da bi zaradi tega posla lahko presegli svoje omejitve pri tveganju, so jih pripravljeni zaradi visokih dobičkov prekršiti. Samo pri prodaji Mercatorjevih delnic bi Unicredit ustvaril med 9 in 17 milijoni evrov dobička, 5 milijonov bi prispevale provizije za svetovanje, 9 milijonov pa provizije pri posojilnih poslih.
Skupaj so sicer provizije te transakcije ocenjene na 50 milijonov evrov.
Optimistične poprevzemne projekcije
Zagrebačka banka in Unicredit Bank Austria sta, da bi prepričala svojo matično banko v podporo projektu, pripravila tudi dva različna scenarija, kako bi po prevzemu Mercatorja poslovala združena skupina. Po prvem optimističnem scenariju, ki pa sodeč po dostopnih podatkih ne predvideva morebitnih prodaj hčerinskih podjetij po Balkanu zaradi pričakovanih zahtev regulatorjev, bi se prihodki združene družbe do leta 2017 na leto povečevali za okoli 9 odstotkov, dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa še za 2 odstotni točki več. Do leta 2017 naj bi se trenutni dolg združene družbe znižal z 2,56 milijarde evrov na vsega dobrih 700 milijonov evrov. Toda po drugem scenariju bi se prihodki združene družbe v prihodnjih letih zviševali po 4 odstotke na leto, podobna pa bi bila tudi rast EBITDA. Že leta 2014 bi se morala ob uresničitvi tega scenarija združena družba dodatno zadolžiti zgolj zato, da bi refinancirala svoje obstoječe dolgove.
Za podjetje, ki deluje na trgih bivše Jugoslavije, kjer vladajo visoka brezposelnost, zastoj domače potrošnje in nizka gospodarska rast, je iluzorno pričakovati visoko rast prihodkov. Kako realne so zgoraj omenjene projekcije, priča podatek, da je Mercator lani prihodke povečal za pet odstotkov, skupina Agrokor pa za odstotek. Ob tem seveda na gre spregledati, da se razmere v gospodarstvu ponovno zaostrujejo.