Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 07. 2009 Stran: 22
Ljubljana - Razplet včerajšnje skupščine Žita, ki se je je udeležilo 73,07 odstotka delničarjev, je zaznamoval spopad različnih lastniških blokov za dve mesti v nadzornem svetu. Krekova družba in dva bloka malih delničarjev, od katerih je enega zastopal Matej Počivavšek, drugega pa Iztok Žigon, so se pred skupščino s KD Holdingom dogovarjali, da bodo glasovali enotno. Ce bi se dogovorili, bi z več kot 50 odstotki na skupščini prisotnih glasov preglasovali Kapitalsko družbo (Kad) in Slovensko odškodninsko družbo (Sod), ki sta imeli na skupščini 37,6 odstotka glasovalnih pravic.
Toda tik pred skupščino je prišlo do preobrata, tako da je KD Holding potegnil z državo, čeprav za to ni iztržil nobenega nadzornika. Kad in Sod imata tako po novem od štirih predstavnikov kapitala v Žitovem nadzornem svetu tri člane, četrti član pa je Janez Boje iz KD Holdinga. Ker v teh dneh nadzornikoma Marku Krečiču in Adrijanu Rožiču poteče mandat, je uprava že v sklicu skupščine po uskladitvi med Kadom, Sodom in KD Holdingom predlagala, da se Rožič, ki je sicer zaposlen v Kadu, ponovno imenuje v nadzorni svet, Krečičevo mesto pa naj zasede Marko Notar.
Kljub številnim nasprotnim predlogom je ta predlog na koncu dobil zadostno podporo. Enega od nasprotnih predlogov je pripravil ravno Bogdan Pušnik, lastnik Medvešek Pušnika, ki je zastopal skupno 6,8 odstotka glasovalnih pravic. Poleg Rožiča je predlagal, da bi tudi sam postal član nadzornega sveta. Mali delničarji s Krekovo družbo na čelu pa so oblikovali več nasprotnih predlogov za člane nadzornega sveta. Tako je Krekova družba v imenu Zvona Ena ID za nova nadzornika predlagala Uroša Goriška (predsednika uprave Krekove družbe za upravljanje investicijskih skladov) in Petra Graška (člana upravnega odbora KD Banke). Podjetje Sortes Invest, ki je v lasti Mateja Počivavška, je predlagalo več parov nasprotnih predlogov, in sicer Iztoka Žigona in Rožiča, Žigona in Graška, Žigona in Goriška ter Žigona in Pušnika. Kot rečeno, pa o nobenem od teh predlogov niso glasovali, saj je predlog Kada in Soda dobil zadostno podporo.
Podjetje Sortes, ki je 0,26-odstotni lastnik Žita, je poleg tega predlagalo tudi višjo dividendo. In sicer, da bi se od bilančnega dobička v višini 24,075 milijona evrov za izplačilo dividend namenilo skoraj sto odstotkov več, kot je v sklicu skupščine predlagala uprava. Na koncu so delničarji z minimalno večino izglasovali prvotni predlog, da se za dividende nameni 1,075 milijona evrov oziroma 3,05 evra bruto na delnico. Preostali bilančni dobiček v višini 23 milijonov evrov bo ostal nerazporejen. Ključna za sprejem tega sklepa je bila podpora državnih podjetij in Krekove družbe. Po spremembah statuta bo lahko po novem nadzorni svet imenoval enočlansko upravo s šestietnim mandatom.
V primeru imenovanja veččlanske uprave, ki ima sicer lahko največ štiri člane, se ohranja princip skupnega zastopanja vsaj dveh članov uprave. Uprava in nadzorni svet sta prejela razrešnico. Edini, ki je glasoval proti razrešnici, je bil Bogdan Pušnik. Na predlog Kada je bil sprejet tudi sklep o znižanju sejnine nadzornikom. Medtem ko bo po novem za predsednika nadzornega sveta sejnina namesto 858 evrov znašala 429 evrov, bodo člani nadzornega sveta prejeli 330 evrov za vsako sejo nadzornega sveta. VZMD se ni mogel udeležiti skupščine
Skupščina Žita se je začela z zamudo, ker je bilo Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), katerega predsednik je Kristjan Verbič, po nakupu ene delnice Žita pred dnevi vpisano v centralni register KDD po 30. juniju. Takrat pa je že potekel zakoniti rok za prijavo na skupščino. Medtem ko je bil Verbič prepričan, da lahko prisostvuje na skupščini, se je kasneje izkazalo, da za to nima nobene osnove. Janez Boje iz KD Holdinga je bil ključen za včerajšnji razplet skupščine. Kljub ponudbam malih delničarjev in Krekove družbe se je odločil, da bo podprl predloge države, ki je tako v nadzornem svetu dobila dva predstavnika.