Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: obveznice, delnice Datum: Ponedeljek, 26. februarja 2024 Vir: TUKAJ
Na finančnem ministrstvu mirijo, da bo sprejetje morebitne poravnalne sheme prostovoljno.
Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, je pripravilo nov zakon, ki naj bi omogočil vlaganje tožb zoper Banko Slovenije.
Ministrstvo za finance se je danes odzvalo na očitke razlaščenih vlagateljev bank in njihovih zastopnikov, da je tudi novi zakon o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je vlada prejšnji teden poslala v državni zbor, neustaven. Pojasnili so, da z novim zakonom odpravljajo neustavnost in da poskušajo zagotoviti tudi možnost poravnave.
Bančni razlaščenci tudi novemu zakonu očitajo neustavnost
Razlaščene imetnike podrejenih obveznic in delnic bank je v novem predlogu zakona najbolj vznemirila določba, ki predvideva oblikovanje skupine sedmih strokovnjakov, ki naj bi izdelala predhodno mnenje o oškodovanju. Presojali naj bi, ali so bili vlagatelji z odpisom teh obveznic in delnic na slabšem, kot če bi šle banke leta 2013 in 2014 v stečaj.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da bo taka skupina ustanovljena le, če bodo Banka Slovenije ali vlada ali reprezentativni predstavniki razlaščencev to predlagali. Če bo ta skupina nato ugotovila, da izrečeni ukrepi o razlastitvi niso bili utemeljeni in da so vlagatelji upravičeni do odškodnine, bo morala vlada pripraviti poravnalno shemo, v okviru katere bo mogoče dobiti 60 odstotkov ugotovljenega oškodovanja. Na ministrstvu mirijo, da gre za možnost poravnave, ki jo bodo vlagatelji lahko sprejeli ali ne.
Do mnenja čez slabo leto dni
Če se za poravnavo ne bodo odločili, bodo lahko vložili kolektivno tožbo oziroma posamično in bo nato postopke združevalo sodišče. »S poravnalno shemo smo hoteli omogočiti, da se to vprašanje čim prej reši in da se razbremeni sodišča,« dodajajo. Po optimističnem scenariju pričakujejo, da bi predhodno mnenje, če bo zanj interes, lahko dobili do začetka prihodnjega leta. Skupino strokovnjakov pa naj bi sestavljali predsednik sodišča, dva predstavnika vlade, predstavnik Banke Slovenije in trije zastopniki reprezentativnega združenja razlaščencev.
Zakon bo omogočil vlaganje tožb zoper Banko Slovenije, pri čemer bo država stranski udeleženec postopka. Odškodnino bo namreč po novem predlogu plačala država, ki pa bo lahko od Banke Slovenije zahtevala povrnitev škode, če bi se izkazalo, da ta pri izreku ukrepov ni ravnala skrbno. Dokazno breme bo na Banki Slovenije. V novem zakonu ni več omejitev glede višine odškodnine. Ministrstvo v primeru 100-odstotnega poplačila odškodnine ocenjuje na 963 milijonov evrov in še 30 milijonov evrov obresti. Pri tem so upoštevali obrestno mero Evropske centralne banke, ker da je šlo pri izrednih ukrepih v okviru sanacije bank za javni interes.