Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) bo zaradi današnjega sprejema Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE) v Državnem zboru RS zahtevalo ustavno presojo le za določbe 4. člena omenjenega zakona in predlagalo njegovo začasno zadržanje, ne pa tudi izvrševanja zakona v celoti. Nakazilo energetskih vavčerjev oz. pomoči prizadetemu prebivalstvu tako ne bo ogrožena.
Ljubljana, 22.02.2022
Danes je Državni zbor RS sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE), ki v 4. členu zajema tudi določila, ki so jih na Odboru za infrastrukturo pretekli teden izglasovale stranke vladne koalicije, ter glasijo:
Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je že ob sprejemu zgornjega amandmaja na Odboru napovedal, da bo Društvo MDS podalo predlog za začasno zadržanje izvajanja 4. člena Zakona in ga tudi poslalo v presojo Ustavnemu sodišču RS takoj, ko bo Zakon razglašen. Naj ponovno poudarimo, da gre samo za spor glede financiranja izpada omrežnine, saj po mnenju Društva MDS, Agencije za energijo in elektrodistribucijskih podjetij (EDP) ta ne more predstavljati vira za izvedbo plačil po ZUOPVCE. Republika Slovenija bi morala zagotoviti finančna sredstva v višini 70 mio EUR iz proračuna ali iz drugih sistemskih virov, kot so podnebni sklad, sklad za odpornosti, ne pa iz rednega poslovanja EDP, kot delniških družb. Če bo Ustavno sodišče RS pobudo sprejelo v obravnavo in morebiti zadržalo izvajanje 4. člena sprejetega ZUOPVCE, energetski vavčerji za najbolj ogrožene skupine prebivalstva ne bodo ogroženi, saj niso predmet naše pobude za presojo ustavnosti in bodo nemoteno izplačani.
V Društvu MDS sprejetemu 4. členu ZUOPVCE nasprotujemo iz več razlogov:
- zaradi posega v lastninsko pravico malih in manjšinskih delničarjev, ki so 20,5 % lastniki v vseh petih EDP;
- zakon povzroča ekonomsko škodo EDP in njenim delničarjem v višini 70 mio EUR, zaradi izpada prihodka iz naslova omrežnine, s tem pa se hkrati ogroža stabilno poslovanje EDP - količniki njihovega zadolževanja se bodo poslabšali, kar lahko posledično pripelje do kršitve danih zavez v kreditnih pogodbah in morda celo njihovega odpoklica, ali pa zvišanje obrestnih mer;
- vseh pet EDP je imelo dne 31.12.2020 skupaj najetih 263 mio EUR kreditov in navečji problem bodo predstavljale kršitve zavez do bank, saj se bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA avtomatično poslabšali kazalci zadolženosti „neto finančni dolg / EBITDA“. Kazalci zadolženosti bodo tako v elektrodistribucijskih podjetjih narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so, da bodo kazalci zadolženosti EDP (različno po družbah) med 2,0 in 3,5 - v nasprotnem primeru lahko pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;
- zaradi upočasnjevanja zelene transformacije - iz tega naslova bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije (OVE), čas priklopa sistemov rabe OVE na javno omrežje pa se bo še podaljšal namesto skrajšal. Posledično bodo nastajale zamude, EDP pa bodo morala plačevati kazni v višini 1.000,00 EUR za vsak neizvedeni priklop v 2 mesecih od popolne vloge bodočega uporabnika (spomnimo: v začetku leta 2022 je bilo takih zamud okoli 1.400, sedaj pa se bodo samo še povečevale, denarja za investicije pa tudi ne bo).
- gre za retroaktivni poseg in tudi za nedovoljeno državno pomoč, tako po mnenju Agencije za energijo kot tudi Zakonodajno pravne službe Državnega zbora RS.
Tudi zaposleni v EDP bodo prikrajšani
Naj ob zapisanem še dodamo, da bo ta nedomišljen ukrep imel tudi finančne posledice za delavce v EDP, saj so njihove morebitne nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev, čemur sedaj ne bo tako. Zato bo tudi Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije moral ukrepati ter zaščititi ogrožene interese svojih članov in članic.
S sprejemom zakona je Državni zbor RS posegel v samostojnost regulatorja Agencije za energijo in kršil evropska pravila
Agencija za energijo je tudi opozorila na neskladnost predlaganih ukrepov in morebitno kršitev lastninske pravice manjšinskih delničarjev, ter morebitno nedovoljeno državno pomoč.
V dokumentu Agencije je mdr. zapisano (navajamo):
"Predlagani zakon pa med ukrepi države v 4. členu uvršča oziroma določa tudi znižanje omrežnine, in sicer naj bi za obdobje 3 mesecev omrežnina za distribucijski sistem znašala nič (0), kar pomeni, da noben odjemalec, ki je priključen na distribucijski sistem (to je približno 960.000 odjemalcev – nekaj čez 850.000 gospodinjskih in 106 industrijskih odjemalcev, torej podjetij) v tem obdobju ne bi plačeval omrežnine za uporabo distribucijskega omrežja. Navedeno pomeni izpad celotnega prihodka za družbo SODO in vseh pet elektrodistribucijskih podjetij. V zvezi z navedenim ukrepom izpostavljam, da je predlagani ukrep v nasprotju z evropskim pravom, saj DIREKTIVA (EU) 2019/944 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU v prvem odstavku 59. člena določa, da je določanje tarif za uporabo omrežij izključna naloga nacionalnih regulativnih organov. Prav tako ukrep znižanja omrežnine ni bil naveden v predlogu možnih ukrepov držav članic, ki jih je objavila Evropska komisija in takšnega ali podobnega ukrepa tudi ni sprejela niti ena izmed držav članic EU.
Skladno s svojimi pristojnostmi je Agencija za energijo decembra izdala odločbo, s katero je za distribucijske operaterje določila načrtovane upravičene stroške in tudi prihodke in na podlagi tega določila tarifne postavke omrežnine po posameznih odjemnih skupinah. Predlog zakona posega v že pravnomočno odločbo, iz te odločbe pa izhajajo tudi pričakovanja družbenikov po donosnosti, čemur se je sicer država pripravljena odpovedati, pa vendar imajo svoja upravičenja v elektrodistribucijskih podjetjih tudi manjšinski delničarji (21 %), v imenu teh pa se država seveda ne more odpovedati donosu, kar pomeni da gre lahko za nedovoljen poseg v lastninsko pravico delničarjev.
Ob navedenem je treba poudariti, da ukrep zajema vse odjemalce, gospodinjske in poslovne, pri tem pa ni bila narejena nobena analiza, kdo izmed navedenih (predvsem podjetij) pomoč tudi dejansko potrebuje. Naj omenim, da so med odjemalci tudi gospodarski velikani, tudi najboljši med njimi, npr. Krka, Lek, Telekom, trgovci, kot so Mercator, Spar, Hofer, Lidl … in tudi kar nekaj uspešno delujočih visokotehnoloških podjetij. Tem podjetjem kljub odličnemu poslovanju dajemo odpustek pri plačevanju omrežnine (kar bi lahko bila tudi nedovoljena državna pomoč) in to na način, da podjetjem, ki upravljajo ključno energetsko infrastrukturo, za tri mesece odvzamemo cel prihodek. Zaradi navedenega je ta ukrep zagotovo neuravnotežen, hkrati pa nikakor ni v skladu s cilji oziroma razlogi iz uvoda zakona, kjer je navedeno, da je cilj pomoč pri naraščajočih socialnih stiskah prebivalstva."
Pri pripravi ZUOPVCE Agencija ni sodelovala, niti ni bila povprašana, kakšni bi lahko bili učinki takega ukrepa (ki pomeni izpad ca. 70 milijonov evrov), zato tudi ne poznamo razlogov za razlikovanje med operaterjem distribucijskega sistema in posledično distribucijskimi podjetji, ki jim je odvzeto vse, in operaterjem prenosnega sistema, na katerega se ukrep ne nanaša. Agencija vse elektrooperaterje regulira po enakih metodoloških izhodiščih. Menimo, da je ukrep nedopusten, nedovoljeno posega v pristojnosti energetskega regulatorja, nepremišljen in zato neuravnotežen, ter neupravičeno diskriminira distribucijske operaterje. Ob tem naj poudarim, da se pomembno posega v sredstva, ki so nujno potrebna in namenjena ne samo zanesljivi in kakovostni oskrbi z električno energijo, ampak tudi potrebnemu razvoju omrežij v prehodu na podnebno nevtralno družbo. Prav distribucijska podjetja predstavljajo hrbtenico tega razvoja, naložbe v razširitve in ojačitve distribucijskih omrežij so ključne za doseganje ciljev podnebne politike, zato je tudi iz tega vidika ukrep znižanja omrežnine neustrezen.
Temu stališču agencije je pritrdila tudi Zakonodajna pravna služba Državnega zbora RS, (mnenje je v priponki), a očitno to vladajoče koalicije ni ganilo in je zakon sprejela (s 46 glasovi za).
Za ogled prispevka iz oddaje Prvi dnevnik RTV SLO1, z dne 18.02.2022 pritisnite TUKAJ ali na sliko.