Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 10. 2014 Stran: 9
Skupščina Agrokor je 200-milijonsko posojilo spremenil v kapital - Manjši stroški obresti
Ljubljana - Po dokapitalizaciji, ki jo je potrdila skupščina Mercatorja, je postala trgovska družba kapitalsko močnejša, največji lastnik, Agrokor, pa je povečal svoj lastniški delež na več kot 88 odstotkov. Malim delničarjem ni uspelo z nasprotnim predlogom, po katerem bi tudi oni sodelovali v dokapitalizaciji.
Tokratna skupščina je bila pravzaprav zgolj formalna potrditev poslovnega dogodka, ki so ga dogovorili že ob prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. V prodajni pogodbi in sporazumu o finančnem prestrukturiranju so namreč zapisali, da bo prevzemnik svoje posojilo Mercatorju v višini 200 milijonov evrov konvertiral v kapital družbe - če bo tak sklep potrdila skupščina Mercatorja.
Delničarji so na skupščini - udeležba je bila 91,3-odstotna - potrdili izdajo novih delnic, in sicer po 86 evrov, kolikor je Agrokor plačal tudi v prevzemni ponudbi. Prednostna pravica obstoječih delničarjev je bila na predlog večinskega lastnika izključena. Nove delnice torej lahko vpiše in vplača le Agrokor, in sicer z denarnim vplačilom (52 evrov, za zaokrožitev števila delnic) in stvarnim vložkom. Stvarni vložek je omenjeno 200-milijonsko podrejeno posojilo, ki ga je Agrokor na zahtevo bank v pogajanjih o finančnem prestrukturiranju že junija izplačal Mercatorju. Z dokapitalizacijo se osnovni kapital Mercatorja poveča z dobrih 157 milijonov evrov na 254 milijonov evrov.
Ker ima na skupščini škarje in platno v rokah večinski lastnik, Agrokor, sprejetje sklepa ni bilo vprašljivo. Kljub temu je Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) vložilo nasprotni predlog, s katerim je pozvalo lastnika, naj omogoči vpis delnic tudi malim delničarjem. Zato, je na skupščini dejal predsednik VZMD Kristjan Verbič, ker si mali delničarji (teh je še okoli 2800) želijo ohraniti svoj delež v Mercatorju.
Po mnenju uprave Mercatorja je izključitev prednostne pravice utemeljena, ker gre za povečanje kapitala s stvarnim vložkom; pri tem je bilo treba vnaprej navesti, za kateri stvarni vložek gre in kdo konkretno ga bo vložil. Če bi k dokapitalizaciji povabili male delničarje, Agrokor ne bi mogel uresničiti danih zavez o dokapitalizaciji.
Tudi Rajko Stankovič iz društvo Mali delničarji Slovenije Verbičevega predloga ni podprl. Po njegovem ni racionalnega vsebinskega razloga za povabilo malim delničarjem; Agrokor je imel pred dokapitalizacijo 80,75 odstotka delnic, po dokapitalizaciji pa jih bo imel blizu 89 odstotkov. Mali delničarji so bili prej lastniki 1,56-odstotnega deleža, po dokapitalizaciji pa se bo ta znižal na 0,93 odstotka. To pomeni, da praga za iztisnitev delničarjev Agrokor ne bo dosegel, in niti mali delničarji ne morejo biti jeziček na tehtnici. Po Rajkoviču bi morali pravzaprav malim delničarjem omogočiti primeren izhod iz lastništva. Zato je predlagal Agrokorju, naj odpre stalno borzno naročilo za odkup Mercatoijevih delnic po 86 evrov. Odgovora iz Agrokorja še ni dobil.
Skupščina je nato izglasovala osnovni predlog.
Kaj pa dokapitalizacija pomeni za družbo? Z njo bo postala finančno trdnejša, bolj zdrava. Ker se kapital poveča za 200 milijonov, se za isti znesek zniža zadolženost. Količnik med neto dolgom in ebitdo se bo za letos zmanjšal s sedanjih 9 na okoli 7. Od tod do zaželenih manj kot 4 je še precej daleč, v Mercatorju pa menijo, da bosta stabilno lastništvo in poslovno prestrukturiranje v prihodnjih letih prinesli višji kosmati denarni tok iz poslovanja, kar bo dodatno skrčilo omenjeni količnik. Pomembna korist dokapitalizacije je tudi znižanje stroškov financiranja, saj odpade plačilo obresti za 200 milijonov evrov kredita. Kar je za družbo milijonski prihranek.