Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo - finance Datum: 04. 10. 2014 Stran: 2
Banke Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje zakona, ki bankam nalaga razkritje podatkov o slabih kreditih
Ljubljana - Novi Ljubljanski banki in Novi KBM 19. oktobra na spletu še ne bo treba objaviti podatkov o slabih posojilih, ki so ostala v njihovem portfe-Iju. Ustavno sodišče je namreč soglasno zadržalo izvajanje zakona, ki podržavljenim bankam nalaga ta razkritja.
Zadržanje spornih določil novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) so v okviru pobude za ustavno presojo zahtevale Banka Slovenije (BS), NLB, NKBM, Ocean Orchids, Mercator, Vipap Videm Krško, Andrej Lasič in Vincenc Jamnik. Menijo, da bi z objavo podatkov o slabih kreditih, ki so na dan prenosa slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ostali v bankah, bankam in kreditojemalcem nastala nepopravljiva škoda. Objava podatkov je namreč dokončna in naknadno ugotovljena morebitna neustavnost določil ne bi več mogla popraviti škode.
Da bi bile posledice javne objave podatkov o slabih posojilih hujše od tistih, ki jih za pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja pomeni časovno omejeno zadržanje izvrševanja zakona, so menili tudi ustavni sodniki in izvajanje zakona zadržali. O ustavnosti zakona pa naj bi presojali prednostno.
Poseg v zaupnost
NLB, NKBM in drugi pobudniki menijo, da novela ZDIJZ posega v kreditna razmerja, ki so bila sklenjena v času, ko so veljala za zaupna. Poleg tega je novela po njihovih navedbah neskladna z ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude in z enakostjo pred zakonom, saj določenim subjektom omogoča opravljanje dejavnosti pod ugodnejšimi pogoji kot drugim ter bi lahko škodovala konkurenčnemu položaju državnih bank in njihovih strank.
BS se poleg tega zdi nesprejemljivo tudi razkritje celotnih kreditnih map, ki so bile prenesene na DUTB. »Razkrite kreditne mape vsebujejo poslovne skrivnosti dolžnikov, kar zmanjšuje verjetnost njihovega uspešnega prestrukturiranja,« meni BS. Opozarja še, da bi objava kreditnih map pri bankah zaradi okrnjenosti varovanja zaupnih podatkov povzročila nezaupanje v slovenski bančni sistem in njegovo nekonkurenčnost v evropskem prostoru. Po oceni BS je šel zakonodajalec z zagotavljanjem transparentnosti predaleč.
DUTB je prevzete kreditne mape NKBM in NLB že razkrila, ustavno zadržanje zakona pa bi lahko prišlo v poštev za slabe kredite Abanke, Probanke, Factor banke in Banke Celje.
Zadržanje novele ZDIJZ, ki jo je junija na predlog poslancev sprejel državni zbor, podpira tudi nova vlada. Iz mnenja, ki ga je podala pristojnemu odboru DZ, je mogoče razumeti, da razkrivanju podatkov o slabih posojilih, ki so ostala v portfeljih bank, ni naklonjena. V Društvu malih delničarjev Slovenije se z navedenimi argumenti strinjajo, a jih je ravnanje ustavnega sodišča kljub temu razjezilo. V ustavni presoji so namreč že več kot deset mesecev tudi zahteve za presojo ustavnosti določil zakona o bančništvu, ki so omogočila izbris lastnikov podrejenih obveznic in delnic podržavljenih bank, a ustavni sodniki odločitve še niso sprejeli.