Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Odmev Datum: 19. 05. 2014 Stran: 7
Petkova izredna skupščina delničarjev Perutnine Ptuj bo odločala o razširitvi nadzornega sveta, s čimer bi se nadzorniška tehtnica prevesila na stran kapitala (trenutno trije nadzorniki predstavljajo kapital, trije zaposlene), hkrati pa naj bi se prevetrila sestava nadzornega sveta, s čimer je pričakovati manjši vpliv in moč dolgoletnega predsednika Perutninine uprave dr. Romana Glaserja. Ker bodo državni Kad, Merkur v ponovni prisilni poravnavi in Probanka v likvidaciji skoraj gotovo podprli spremembe, bo za potrebno tričetrtinsko večino odločilna volja predstavnikov Perutninarske zadruge Ptuj, ki obvladuje blizu četrtine lastništva Perutnine in katere predstavniki se bodo glede glasovanja dokončno odločili na jutrišnjem vnovičnem zboru članov zadruge. Člani perutninarske zadruge imajo imenitno priložnost, da si ob svojemu predsedniku Simonu Toplaku zagotovijo še vsaj en nadzorniški stolček, pa tudi boljše odkupne pogoje pri Perutnini, od česar je odvisnih blizu 500 delovnih mest na bližnjih (perutninarskih in vinogradniških) kmetijah. A ne pozabimo, da je Simon Toplak še junija lani imenovanje trenutnih nadzornikov podprl, četudi naj bi mu bili pred leti domnevno v krogih blizu vodstva Perutnine podtaknili afero domnevnega podkupovanja članov društva malih delničarjev MDS glede glasovanja na eni izmed preteklih skupščin Perutnine. Pričakovati je, da bodo zadružniki na jutrišnji seji Simonu Toplaku dali navodila, kako naj glasuje na pomembni petkovi skupščini, ter s tem sebi in aktualnemu vodstvu Perutnine določili nadaljnjo usodo.
Vsi vpleteni ne bi smeli pozabiti, da Perutnina na ravni skupine zaposluje blizu 3800 ljudi, od tega 1700 v Sloveniji. Nad Perutnino je blizu 60 milijonov evrov slabitev (naložbe v Merkur, Probanko, posojila Infond Holdingu, Centru Naložbam, Univitu), od katerih dobra polovica sploh še ni bila slabljena. Zato bodo banke upnice (glavne so Probanka, Abanka in Gorenjska banka) skoraj gotovo zahtevale verjetno še letos dokapitalizacijo ptujske družbe, kar se lahko zgodi tudi s pretvorbo dela posojil v kapital. Ne nazadnje konzorcij bank upnic že dlje časa omenja, da bo v Perutnino napotil prokurista, omenjalo se je Tiborja Šimonko, s čimer bi omejili pristojnosti in pooblastila sedanje uprave. Tudi banke upnice bodo z (ne)posrednimi pritiski v veliki meri vplivale na to, kdo bo v prihodnje vodil ptujsko prehrambno družbo, saj bodo želele zavarovati svoja posojila. Je pa pomenljivo, da je od treh vpletenih Bine Kordež (Merkur) že v zaporu, Boško Šrot (Pivovarna Laško) pred sodiščem, Roman Glaser pa še vedno vodi Perutnino. A vse (tajkunske) zgodbe niso enoznačne. Omenjena trojica in še mnogi drugi (nekdanji) menedžerji velikih slovenskih podjetij so imeli pomoč bankirjev, ki so jim nekritično posojali denar. Tako kot v tem trenutku zloglasni ACH, kjer se za vodenje bojujeta Sonja Gole in Vera Mihatovič, dve izmed tistih, ki so sodelovali pri menedžerskem prevzemu, je tudi Perutnina imela "hišno" banko. ACH Factor banko, Perutnina Probanko, obe pa sta od lani v nadzorovani likvidaciji. V obeh primerih je bilo značilno, da so se vodstva teh družb medsebojno nadzirala, zato je bilo težko pričakovati ukrepanje v primeru morebitnih nepravilnosti. Roman Glaser je dolgo časa bil prvi nadzornik Probanke, kjer je nekdanje vodstvo vseskozi stalo ob strani sedanjemu vodstvu Perutnine, tudi večkrat nasprotujoč državnemu Kadu, ki ni uspel izglasovati od vodstva neodvisne izredne revizije poslovanja Perutnine. A tudi tisti, ki rušijo Glaserja, niso povsem nedolžni, saj so znani po neformalnem vplivanju na predstavnike družb v državni lasti in pisanje nekaterih medijev, menda pa naj bi do Glaserja gojili posebno zamero, ker jih pred leti v času Janševe vlade ni postavil v vrh Probanke ...