Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 04. 2014 Stran: 9
Podjetja
Avstrijski Ring je v prevzemni ponudbi za preostalih 22 odstotkov delnic Heliosa razkril, da bo posel v celoti financiral s "tujim denarjem". Javno je potrdil tudi nekatere informacije o ukrepih nekdanje uprave Heliosa, ki so bili storjeni izključno v korist prevzemnika.
Avstrijski holding Ring International je veliko večino sredstev, potrebnih za aktualni prevzem Heliosa, dobil z najemom posojil, je razkril v včeraj objavljenem prospektu za prevzem domžalskega premaznika. S tem se potrjujejo informacije, da novopečeni Heliosov lastnik še zdaleč ni imel sredstev za izpeljavo 145 milijonov evrov vrednega nakupa in da ga bo moral v večini financirati z dolžniškimi viri.
Glavnino sredstev za nakup delnic Heliosa je priskrbela ameriška družba tveganega kapitala Blackstone Group, od tega 110 milijonov evrov v obliki podrejenega dolga in dodatnih 45 milijonov evrov v obliki prednostnega kapitala. Eden od skladov ameriške družbe za upravljanje Franklin Templeton je medtem dodal 15 milijonov evrov navadnega kapitala. V zameno so mu Avstrijci odstopili devetodstotni delež v podjetju Annagab iz Luksemburga, ustanovljenem izključno za prevzem Heliosa. Nanj so namreč prenesli avstrijsko družbo Remho, ki po novem obvladuje domžalsko družbo. Skupno so torej zbrali 170 milijonov evrov. Ring je sicer že plačal 113 milijonov evrov za 78 odstotkov delnic, preostalih 22 odstotkov pa bi ga stalo 32 milijonov evrov.
Verjetno zato, da bi se izognili morebitnim sankcijam Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), so Avstrijci v prospektu zagotovili, da v obdobju od oktobra lani, ko so podpisali kupo-prodajno pogodbo za 73 odstotkov družbe, do konca letošnjega aprila, ko so delnice fizično pridobili, niso imeli »nikakršne vloge v ciljni družbi«. Kljub temu iz obveznih razkritij izhaja ravno nasprotno. Tako Avstrijci priznavajo, da je bila sklenitev 150 milijonov evrov visokega sindiciranega posojila, za katero je zdaj že nekdanji predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec zastavil premoženje družbe, neposredno vezana na uspešno zaključeni nakup delnic. Pogodba z bankami je bila sicer sklenjena le nekaj dni pred nakazilom kupnine in preknjižbo delnic.
Še več razburjenja so povzročila množična odpuščanja v Heliosu. Kot je znano, so se Avstrijci zavezali, da po prevzemu ne bodo zniževali števila zaposlenih oziroma da bodo vsaj ohranjali njihovo število, vendar so to zavezo spretno zaobšli. Slavinec je namreč sam poskrbel za stroške dela, Helios pa je Ring pričakal z deset odstotkov manj zaposlenih. Avstrijci zdaj v prospektu razkrivajo, da so imeli pred tem sestanke s Slavinčevo upravo, na katerih pa da so jim »zgolj predstavili svojo analizo takratnih finančnih in ekonomskih razmer, v katerih se je znašla ciljna družba«. Dodatno je Ring javno razkril vsebino člena iz kupo-prodajne pogodbe, ki govori o politiki zaposlovanja. Pred odpuščanjem tako niso varna delovna mesta, ki jih je hotela Slavinčeva uprava racionalizirati, v primeru »resnih ekonomskih težav« pa se lahko novi lastnik loti tudi vseh ostalih.
Da avstrijska družba Remho, prek katere je Ring prevzel Helios, ni imela dovolj lastnih sredstev za izpeljavo posla, pričajo tudi njene lanskoletne bilance. Tako je imel Remho kar 50 milijonov evrov ujetih v naložbah v odvisne družbe, dodatnih deset milijonov evrov pa v terjatvah do teh istih družb. Poročali smo že, daje imela skupina, katere lastništvo se začne v Veliki Britaniji in pod katero sodi Ring, v začetku leta 2012 za kar 160 milijonov evrov obveznosti in hkrati le 19 milijonov evrov kapitala. Na svojih računih je imela medtem za 25 milijonov evrov denarja.
To je pol manj od višine sredstev, s katerimi je skupina Helios pričakala svojega novega lastnika. Čeprav je bivša uprava množično odpuščala, kar je utemeljila z znižanjem dobička in prihodkov, je obenem vidno izboljšala neto denarni tok iz poslovanja, tako da je lansko leto zaključila s kar 50 milijoni evrov na bančnih računih. In to čeprav je v istem obdobju znižala finančne obveznosti za 13 milijonov evrov, na 102 milijona evrov. Dodatno bi se lahko razdolžila s prodajo 10,6 hektarja velikega elitnega zemljišča v središču Beograda, kjer je predvidena gradnja stanovanjskih objektov, trgovskega središča in hotela s petimi zvezdicami. Helios to zemljišče vrednoti na več kot 20 milijonov evrov. Kot je znano, se bo Ringova premazniška divizija, ki jo sestavljajo družbe Rembrandtin, Fritze Lacke, Christ Lacke in EcoPolix, po prevzemu integrirala v domžalsko skupino. Ta bo s tem postala osrednja premazniška skupina znotraj Ringa. Omenimo, da Ringove družbe ustvarijo le okoli sto milijonov evrov prihodkov na leto oziroma trikrat manj kot celotna skupina Helios.
Kdo so resnični lastniki Ringa in s tem domžalskega Heliosa
Največji lastnik Ringa, ki obvladuje 55 odstotkov njegovih delnic, je družba Oxhauth Limited iz Velike Britanije. Dejansko gre za poštni nabiralnik, ki ga obvladujejo tri prazna in medsebojno lastniško prepletena podjetja iz Londona. Dejanski lastniki Ringa so torej drugi, manjši in tudi finančno precej močnejši delničarji. Dobrih 13 odstotkov ima v lasti avstrijska finančna družba LPC Capital. Med večjimi lastniki je nekdanji član uprave dunajske borze Štefan Zapotocky. Po deset odstotkov lastništva Ringa obvladujeta tudi nemška bančna skupina IKB in avstrijska zasebna družba LMOS. Med manjšimi lastniki je mogoče najti tudi avstrijsko bančno skupino Oberbank in družbo tveganega kapitala Invest AG, ki jo vodi Andreas Szigmund, v preteklosti eden od vodilnih kadrov avstrijske bančne skupine Raiffeisen.
Visoki stroški sprejema prevzemne ponudbe
Vsi mali delničarji Heliosa, ki bodo do vključno 28. maja sprejeli prevzemno ponudbo Ringa po ceni 520 evrov za delnico, bodo morali od izkupička odšteti tudi nekaj deset evrov stroškov. Kot je v prospektu za prevzem predstavila borznoposredniška družba Alta Invest, ki v imenu Ringa vodi prevzemne aktivnosti, bi odpiranje računa stalo 13,77 evra, dodatnih 13 evrov enkratnih stroškov pa bi imeli z nekaterimi drugimi nadomestili. Ce bi sprejeli prevzemno ponudbo, bi jim zaračunali tudi nadomestilo glede na vrednost vrednostnih papirjev, ki ga morajo plačati tudi, če bi prevzemna ponudba veljala za neuspešno. V primeru vrednosti do 4000 evrov bi to znašalo 15 evrov, do 30.000 evrov pa 30 evrov. Za največjih nekaj deset delničarjev, ki imajo v rokah za več kot 30.000 evrov delnic Heliosa, bi nadomestilo znašalo 80 evrov.