Zavarovalnica Triglav

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 11. 2013 Stran: 9

Zavarovalnica Triglav

Članu uprave Soda Mateju Runjaku seje včeraj uspelo obdržati na mestu predsednika nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav. Ker se seje ni udeležil, nadzorniki niso bili sklepčni, zato o njegovi menjavi niso mogli odločati.

Boj za prevlado v nadzornem svetu Zavarovalnice Triglav, ki bi ji verjetno kaj kmalu sledile tudi spremembe v upravi družbe, se včeraj ni izšel po načrtih predstavnikov malih delničarjev. Predsedniku društva malih delničarjev MDS Rajku Stankoviču in nekdanjemu direktorju zavarovalnice Adriatica Matiji Blažiču je poskus zamenjave predsednika nadzornega sveta zavarovalnice Mateja Runjaka za zdaj namreč spodletel.

Runjak se včerajšnje izredne seje nadzornega sveta ni udeležil, zato nadzorniki zaradi nesklepčnosti o njegovi razrešitvi preprosto niso mogli odločati. Poslovnik zahteva, da mora biti na seji prisoten bodisi predsednik nadzornega sveta bodisi njegov namestnik, to je Gregor Kastelic, ki pa je svojo odsotnost opravičil že ob samem sklicu seje.

Medij: Dnevnik Avtorji: Klipšteter Tomaž,Petkovič Blaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 05. 11. 2013 Stran: 3

Družba / Mediji

Dogajanje okoli včerajšnje skupščine Večera ni le zgodba o časniku z najdaljšo tradicijo pri nas je zgodba bolj ali manj vseh slovenskih medijev, predvsem tiskanih. Kriza na oglaševalskem trgu naj bi se ob koncu tega leta še poglobila.

Z obširnimi časopisnimi zapisi, kritičnimi komentarji in udarnimi izjavami za javnost se je Večerov novinarski kolektiv v minulih tednih zoperstavljal nameri večinskega lastnika Delo, ki je včerajšnjo izredno skupščino delničarjev zahteval s predlogom, da bi za izplačilo dividend namenili 507.000 evrov nerazdeljenega bilančnega dobička preteklih let.

Brez besed so pričakali predstavnike kapitala

S tem bi dodobra izpraznili bančni račun mariborske časopisne hiše, ki je lani ustvarila 723.OOO evrov izgube in tudi letos posluje negativno. Protest zoper namero ljubljanske časopisne hiše, ki utegne nevarno zamajati najpomembnejšo medijsko hišo v severovzhodni Sloveniji, so zaposleni včeraj opredmetili tudi z »dobrodošlico«. V špalirju so na stopnišču brez besed pričakali predstavnike kapitala, med katerimi pa ni bilo predsednice uprave Dela Irme Gubanec. Večinsko lastnico je na skupščini zastopala članica uprave Dela Nada Jakopec.

Medij: Delo Avtorji: S.Č. Teme: Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 11. 2013 Stran: 8

Ljubljana - Na današnji izredni seji NS Zavarovalnice Triglav bodo obravnavali razloge, zakaj Triglav ni bil uspešen z nezavezujočo ponudbo za nakup hrvaške Croatie. Del NS je bil prepričan, da je bila Triglavova ponudba korektna in si takšne zavrnitve ni zaslužila. Kje je potem bila napaka, če je Triglav zagotovil, da ima denar za kupnino? Samo dokapitalizacijo Croatie pa bi opravil z vložkom svojih hčera po Balkanu, a tega predloga niso upoštevali. Z nasveti so pri ponudbi sodelovali poleg Goldmana Sachsa še domači in hrvaški svetovalci; primerljivo gledano lahko priprava ponudbe stane od 200.000 do 300.000 evrov. Pri tem je menda res, da NS Triglava nima enotnega mnenja o tej hrvaški košarici, saj da teh vprašanj ni odpiralo vodstvo NS ZT. Druga točka so podrejene obveznice oziroma vprašanje, kot je dejal Rajko Stankovič, kaj njihov odpis zaradi sanacije bank pomeni za Triglav.

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 10. 2013 Stran: 9

Nakup Ali so ga izločili iz drugega kroga?

Ljubljana - Zavarovalnica Triglav domnevno ne ižpolnjiije pogojev za nakup hrvaške zavarovalnice Croatia. Po navedbah Globusa, ki ga povzema tudi STA, bi se v drugi krog za privatizacijo Croatie lahko uvrstili hrvaška skupina Adris in poljska zavarovalniška velikanka PZU. Iz Triglava so odgovorili: »Lahko potrdimo, da smo z ugibanji seznanjeni od medijev. Radi pa bi poudarili, da Zavarovalnica Triglav razkriva relevantne informacije o svojem poslovanju v skladu z zakonodajo, načeli korporativnega upravljanja ter pravili in priporočili, ki urejajo trg vrednostnih papirjev.«

Po navedbah Globusa naj bi Adris za 132.000 delnic Croatie Osiguranja ponudil 104,2 milijona evrov, kar pomeni 790 evrov za delnico, poljski PZU pa bi za delnico ponudil kar 900 evrov, kar bi skupaj zneslo okrog 121,5 milijona. Slovenski mediji smo že poročali, da se je tudi ponudba Triglava gibala nekje v teh razponih - kakor smo zapisali v Delu, okrog 120 milijonov. Razlika pa očitno nastane pri vprašanju, koliko bi posamezni ponudniki bili pripravljeni vložiti v nadaljnjo dokapitalizacijo Croatie. Kakor so zapisali v Globusu, naj bi PZU zavrl v delu, ki zadeva dokapitalizacijo Croatie Osiguranja. Medtem ko naj bi Adris ponudil za dokapitalizacijo Croatie 130 milijonov, je domnevno PZU ponudil le skromnih 50 milijonov, zato je končna ponudba PZU za okrog 60 milijonov evrov nižja od Adrisove. Po naših informacijah je v nezavezujoči ponudbi seveda sodelovanje pri dokapitalizaciji ponudil tudi Triglav; spomnimo, da je nadzorni svet Zavarovalnice Triglav 1. oktobra letos obravnaval stanje postopkov glede Triglavovega sodelovanja pri nakupu Croatie in jih tudi podprl.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 03. 10. 2013 Stran: 3

Kronika / Ozadje prodaje

Nadaljevanje

Toda Lovše je v kontekstu bodočega Agrokorjevega lastništva Dibeliusu spet omenil Bratuškovo. »Predsednica vlade je zaprosila za telefonski pogovor s predsednikom Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD, manjše solastnice Agrokorja, op. p.). (...) Ta ji je potrdil, da bo banka zagotovo sodelovala pri povečanju kapitala. To jo je zadovoljilo,« je razložil Lovše. Na kabinet predsednice vlade smo včeraj naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, ali se je Bratuškova z vodilnimi v EBRD pogovarjala o njihovi lastniški udeležbi v Agrokorju, in če se je, zakaj bi to sploh počela. Odgovor so nam obljubili za danes.

Posli s Triglavom: Lovše ponujal Čendaka

Drugi večji posel, o katerem sta govorila Lovše in Dibelius, je Zavarovalnica Triglav. Tej Goldman Sachs od aprila svetuje pri naskoku na največjo hrvaško zavarovalnico Croatia Osiguranje, ki je v lasti tamkajšnje države. Čeprav Lovše v povezavi s Triglavom po javno dostopnih podatkih nima nobene formalne vloge, je Dibeliusu očitno pomagal pri odpiranju vrat v Sloveniji in na Hrvaškem. Že maja smo poročali, da je Dibelius prav zaradi Triglava obiskal tudi Bratuškovo, a ta teh informacij ni želela ne potrditi ne zanikati.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 10. 2013 Stran: 7

Helios

Država si očitno še pred obiskom evropske komisije želi v Bruselj poslati signal, da s privatizacijo mislimo resno. Še pred podpisom kupo-prodajne pogodbe je uprava Soda javno razkrila, daje dobila soglasje nadzornikov za prodajo Heliosa, ki bo za samo 140 milijonov evrov končal v rokah avstrijskega Ringa.

Skupina Helios bo, kot kaže, svojo 90-letnico obstoja dočakala kot hčerinska družba avstrijskega holdinga Ring International, ki se bo do ene izmed najpomembnejših slovenskih proizvodnih skupin dokopal za vsega 140 milijonov evrov oziroma 520 evrov po delnici.

Dve leti po začetku prodajnih postopkov je prodaja nekaj manj kot 75-odstotnega deleža domžalske premazniške skupine le še stvar formalnosti. Uprava Slovenske odškodninske družbe (Sod) pod vodstvom Tomaža Kuntariča je včeraj namreč že dobila soglasje nadzornega sveta, ki očitno želi Bruslju poslati signal, da s privatizacijo mislimo resno. Kupo-prodajna pogodba sicer še vedno ni podpisana. S prodajo morajo pred tem soglašati tudi nadzorni sveti NLB, Nove KBM in Abanke Vipa, ki so pri prodaji nastopale kot zastavne upnice propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena, danes pa bodo o poslu odločali tudi nadzorniki Zavarovalnice Triglav. Prav tako še vedno ni zaključen niti okoljevarstveni skrbni pregled, ki ga je naročil Ring. Predvidoma naj bi bil dogovor o prodaji sicer sklenjen sredi tega meseca, nato pa bo moral Ring objaviti tudi uradno prevzemno ponudbo.

Kupnino oklestili dividende in nedoseganje načrtov

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 09. 2013 Stran: 8

Skupna pokojninska družba, katere največji lastniki so Zavarovalnica Triglav, NLB in Gorenjska banka, bo med delničarje razdelila skoraj 1,2 milijona evrov od 9,13 milijona evrov bilančnega dobička ali 37 evrov bruto dividende za delnico. Delničarji so na skupščini, ki je potekala ob koncu avgusta, podelili med drugim tudi razrešnico upravi, ki ji predseduje Aljoša Uršič, in nadzornemu svetu.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 09. 2013 Stran: 8

Aerodrom Ljubljana

Delničarji so včeraj z veliko večino zavrnili načrte predsednika uprave Aerodroma Ljubljana Zmaga Skobirja. Ta bo moral načrte za megalomansko investicijo v nov potniški terminal pospraviti v predal, čeprav je za naložbo porabil že 2,4 milijona evrov.

Predsedniku uprave Aerodroma Ljubljana Zmagu Skobirju je včeraj, ko je delničarje skušal prepričati o podprtju megalomanske investicije, ob strani stala le peščica delničarjev. Poleg nekaterih sedanjih in nekdanjih zaposlenih še predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič in Peter Marn, član nadzornega sveta Aerodroma Ljubljana in svetovalec družbe Regal GH, ki upravlja brezcarinske prodajalne na brniškem letališču.

Toda to še zdaleč ni bilo dovolj, da bi Skobirju prineslo zadostno podporo za nadaljevanje 57 milijonov evrov vredne naložbe v nov potniški terminal, saj je investicijo podprla le slaba četrtina prisotnih delničarjev. Ker država zaradi kršitve zakona o prevzemih na skupščini ni imela glasovalnih pravic, je bila ključna odločitev v rokah Publikuma Trezorja Deana Cendaka in Zvoneta Taljata, švedske družbe za upravljanje East Capital in KD Skladov, ki so imeli na skupščini več kot polovico glasovalnih pravic. Po dosegljivih podatkih so proti naložbi glasovali tudi v NFD DZU, NLB Skladih in Modri zavarovalnici, kjer so očitno dali prednost privatizaciji pred tvegano naložbo, ki bi po ocenah nekaterih malih delničarjev celo ogrozila finančno stabilnost družbe.

Medij: Večer Avtorji: Mišič Aleš,M. I. Š.,I. S. E. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 09. 2013 Stran: 7

Gradnja drugega potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika ni dobila podpore delničarjev Aerodroma. Predsednik uprave Zmago Skobir opozoril, daje obstoječi terminal neprimeren s tehnološkega vidika, kmalu bo tudi z varnostnega

Delničarji Aerodroma Ljubljana na včerajšnji skupščini niso dali soglasja k okoli 57 milijonov evrov vredni investiciji v nov potniški terminal. Ker so bile lani decembra državi, ki ima v družbi večinski delež, odvzete glasovalne pravice in je Agencija za trg vrednostnih papirjev v petek zavrnila njeno zahtevo, da jih vrne samo za to skupščino, je glasovalo le 13,39 odstotka osnovnega kapitala, proti naložbi je bilo 78,1 oddanega glasu, za pa 21,89 odstotka vseh oddanih glasov. Zavrnjen je bil tudi nasprotni predlog Petra Marna, da bi iz predloga uprave in nadzornega sveta črtali možnost deset odstotnega odstopanja od najvišje vrednosti 57 milijonov evrov.

Kmalu nove linije

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 09. 2013 Stran: 8

Drugi potniški terminal Država vse od odločitve o privatizaciji molči - Izgubljen evropski denar - Skobir: Edini primeren lastnik je Fraport

Zgornji Brnik - Pri odločanju delničarjev Aerodroma Ljubljana o 57-milijonski naložbi v drugi terminal je država, ki ji agencija za trg vrednostnih papirjev niti začasno ni odmrznila glasovalnih pravic, z nemim statiranjem pokazala popolno aroganco. Ob zavrnitvi naložbe so se delničarji tudi odpovedali večini ali vsem 14,4 milijona evrov že odobrenih evropskih sredstev.

Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana (AL) Zmago Skobir je delničarjem še (najmanj) četrtič zaman poskušal prikazati nujnost gradnje, za katero so po javnem postopku z licitiranjem med tremi ponudniki že izbrali najugodnejšega ponudnika, ki bi gradbeno-obrtniška dela na ključ opravil za 35,112 milijona evrov, pogodba pa še ni bila podpisana, saj se je čakalo na odločitev delničarjev. Dosedanji razpisi so za Aerodrom Ljubljana nezavezujoči, res pa je družba v projekt vložila 2,375 milijona evrov. Projekt bo po privatizaciji sicer lahko nadaljeval bodoči lastnik.