Pivovarna Laško

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 02. 2010 Stran: 8

Tečaji večine delnic so v preteklem tednu stagnirali, tako da sta vodilna indeksa Ljubljanske borze, SBI 20 in SBI TOP, izgubila pol odstotka oziroma odstotek vrednosti. SBI 20 je tako vreden okrog 4120 indeksnih točk, SBI TOP pa je prvič po letošnjem 4. januarju spet vreden manj kot 1000 točk, natančneje 999,76 točke. V tem tednu so bile v ospredju delnice Mercatorja, Nove KBM in Krke.

Za delnico Mercatorja je bil pretekli teden dober, saj se je učvrstila na vrednosti tik pod 170 evrov. To, da se številni finančni in strateški investitorji zanimajo za nakup 36 odstotkov Mercatorja, ki ga prodajajo banke (delnice so zasegle Infond Holdingu) in čemur naj bi sledila še prevzemna ponudba, so očitno investitorji ocenili pozitivno. Prejšnji teden je bilo z delnico Mercatorja okrog 325 tisoč evrov prometa, kar je relativno veliko. A investitorji očitno čakajo na 8. februar, ko je skrajni rok za oddajo nezavezujočih ponudb in ko bo že več znanega, kolikšen je pravzaprav interes za nakup pomembnega, morda tudi večinskega deleža v Mercatorju, in ali lahko delnica ob morebitnem prevzemu seže tudi višje, recimo prek 200 evrov. Od (nejprodaje 23-odstotnega lastniškega deleža v Mercatorju bosta najbrž močno odvisna tudi finančni položaj Pivovarne Laško in vrednost te delnice.

Medij: ŽURNAL24  Avtorji: JZ  Teme: Mali delničarji   Rubrika: Biznis  Datum: 22. 01. 2010 Stran: 11

Maribor. Predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič od sodišča zahteva, naj v Center naložbe pošlje posebnega revizorja. Ta bo moral ugotoviti, od kod je Center naložbe dobival posojila, komu je denar posojal in pod kakšnimi pogoji.

Na podlagi ugotovitev bo sto delničarjev vložilo odškodninsko tožbo zoper odgovorne osebe. "Ne pričakujem, da bo revizor imenovan prej kot v 15 dneh. Lahko se zgodi, da nas prehiti začetek stečajnega postopka. O tem, ali je smiselno v tem primeru postopek nadaljevati, se bomo posvetovali s pravniki. Zakonodaja je namreč nedorečena," je pojasnil Stankovič.

Zahtevo za posebno revizijo nekdanjih pidov lahko vloži deset delničarjev, tožbo pa sto.

Stanković napoveduje, da se bodo lotili vseh finančnih holdingov, najprej Bavčarjeve Maksime.

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Glavič Bojan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 01. 2010  Stran: 13

KAJ JE OSTALO OD SLOVENSKE PRI(H)VATIZACIJE (3)

Horuk v nove razprodaje

Vlada razmišlja o novem valu privatizacije, v katerem bi prišli na vrsto še državni deleži v najpomembnejših slovenskih podjetjih. Strokovnjaki opozarjajo, da z novo privatizacijo ne smemo tako hiteti kot s prejšnjo, a se zdi, da se nekaterim v vladi znova zelo mudi.

Medtem ko zmagovalci slovenske privatizacije kupujejo najdražje vile v St. Moritzu in še kje, velika večina Slovencev pas praznimi žepi ugotavlja, da jim od skupaj ustvarjene družbene lastnine ni ostalo prav nič, vlada zdaj mrzlično razmišlja o še enem valu privatizacije. Slednji seveda ne bo mogel biti tako velik kot cunami iz devetdesetih let, saj v državni lasti še zdaleč ni ostalo toliko premoženja, kot ga je bilo na voljo ob prvi množični privatizaciji. Kljub vsemu bo to spet lepa priložnost, da si bo kdo omastil brke, večina državljanov pa se znova obrisala pod nosom in postala še bolj gola in bosa.

Vprašljivi učinki

Tistemu, ki že zdaj nima nič, ni moč še česa vzeti, se morda kdo tolaži. O, pa je moč. Posredno sicer, a še kako oprijemljivo in občuteno. Privatizacija oziroma prodaja državne lastnine je priljubljen ukrep marsikatere vlade, kadar želi polniti proračunsko luknjo. Poteza je na prvi pogled res videti elegantna in neboleča, a težava je, da lahkomiselne prodaje dobrih podjetij že v naslednjih letih praviloma' prinesejo še večje luknje, ki jih še teže zapolniti. Država namreč ne more več računati na redni pritok dividend za svoj lastniški delež, tudi davčni prihodki se zaradi odtekanja dobičkov v zasebne roke in v tujino radi zmanjšajo. Tega sta se v teh kriznih časih dodobra zavedli tudi naši sosedi Madžarska in Hrvaška, ki sta se znašli na robu bankrota, luknje pa ne moreta polniti niti s prodajo podjetij, saj sta jih izpustili iz rok že v prvem valu privatizacije (ko si je z nepreglednimi razprodajami državne lastnine in provizijami polnil žepe tudi marsikateri politik).

Medij: Delo - FT  Avtorji: Tomažin Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 18. 01. 2010 Stran: 12

Dolga leta so mesta vodilnih uslužbencev pomenila enosmerno ulico, kjer so imenovani samo dobivali. S tožbo Intereurope zoper nekdanjo upravo pa so se razmere malo obrnile.

Vzpostavila se je dvosmerna ulica. Signal, da so vodilna mesta izpostavljena tako nagradam kot tudi morebitnim kaznim, je zelo dobrodošel, saj prispeva k selekciji prihodnjih menedžerjev. Pričakujemo lahko, da bomo med vodilnimi zaznali manj pasivnih ljudi, katerih osnovni cilj je ohraniti status quo oziroma ne biti aktiven, da slučajno ne narediš napake. Le tako si poleg privatizacijskih olastninjenj razložimo pojav, da slovenska podjetja v zadnjih petnajstih letih niso bila dovolj dejavna pri razvoju ter širitvi na tuje trge. Posledice danes plačuje celotno gospodarstvo. Kako se bo razpletla tožba Intereurope, bo seveda pokazal čas, dejstvo pa je, da se je s tem odprl novi niz iskanja pravice.

Če pogledamo Istrabenz, lahko ugotovimo, da so mali delničarji še pred preklicem januarske skupščine zahtevali, da se na dnevni red uvrsti točka »Imenovanje posebnega revizorja in vložitev tožbe za povrnitev škode«. Mali delničarji so predlog pojasnili s tem, da je prišlo do očitne kršitve in opustitve dolžnosti ravnanja uprave v skladu z načelom vestnega in skrbnega gospodarstvenika. Nekdanji predsednik uprave je namreč zaradi skritega lastništva in tihega lastniškega obvladovanja družbe povzročil pojav očitnega nasprotja interesov in tako sprejemal odločitve, ki niso bile vedno v interesu družbe oziroma vseh delničarjev.

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 01. 2010 Stran: 5

Po poročanju Financ je mali delničar Stane Petrič dobil tožbo zoper Radensko. Ta je izpodbijal prodajo 4,4-odstotnega deleža Radenske Pivovarni Laško. Na januarski skupščini leta 2005 je bil izglasovan sklep o umiku družbe z borze. Za sprejetje takega sklepa je Laško potrebovalo 90 odstotkov glasov. Teh pa ni imelo, zato je delnice kupilo deset dni pred skupščino iz sklada lastnih delnic. Petrič je v svoji tožbi dokazoval, da bi se te delnice morale ponuditi v odkup vsem delničarjem, in sodišče mu je pritrdilo tudi na pritožbeni stopnji ter omenjeni nakup okvalificiralo kot ničen. Glede na ta izrek sodbe je pričakovati, da bo Petrič dobil tudi tožbo o razveljavitvi sklepa o umiku Radenske z borze.