Mercator
Dokapitalizirajte NLB z zaplenjenimi delnicami
Medij: Večer Avtorji: J. Z. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 12. 2011 Stran: 8
Država naj dokapitalizira NLB z delnicami Mercatorja, Pivovarne Laško in Heliosa, je včeraj predlagalo vladi društvo Mali delničarji (MDS). Takšna rešitev, pravijo, bi bila ugodna tako za vpletene poslovne sisteme kot tudi za zaposlene, dobavitelje in nenazadnje za državljane. Ti tako denarja za dokapitalizacijo ne bi brezglavo potisnili v vrečo NLB, temveč bi ga le zamenjali v upanju, da se bo z uspešno kasnejšo prodajo teh delnic denar vrnil v sistem in namenil za razvoj.
V MDS poudarjajo, da ne nasprotujejo dokapitalizaciji NLB, menijo pa, da bi država "državni NLB najbolj pomagala tako, da bi jo razbremenila upravljanja z zaplenjenimi deleži". Ker NLB nujno potrebuje denar, davkoplačevalci ga žal morajo dati, se jim zdi najbolj smotrno, da v lastništvo omenjenih treh podjetij vstopijo država in njeni skladi, s čimer bi zagotovili denar za poslovanje NLB in morda tudi Banke Celje.
Pisma frčijo na vse strani, vmešala se je tudi AUKN
Medij: Delo Avtorji: Več avtorjev Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 12. 2011 Stran: 9
Prodaja Mercatorja Prodajalci poslali seznam želenih podatkov, Mercator pa prej zahteva zaščito interesov družbe
LJUBLJANA - Z iztekom leta, ko se bodo končala ekskluzivna pogajanja o prodaji Mercatorja Agrokorju, je ozračje v pogajalskem in medijskem prostoru čedalje bolj napeto, na okope pa prihajajo novi vojaki. Včeraj je v bitko posegla še AUKN s pismom državnima bankirjema, danes pa bodo dvignili glas sindikati.
Močno se je okrepilo predvsem javno dopisovanje med akterji posla. V torek sta, naključno ali ne, hkrati romali pismi iz Mercatorja na sedež NLB in v obratni smeri. Prvo je bilo opozorilo konzorciju prodajalcev, naj se ne pogaja povsem mimo ciljne družbe in naj v pogajanjih z Agrokorjem vendarle upošteva vsaj vsebinska izhodišča, ki jih je uprava Mercatorja pripravila za propadli dogovor s konzorcijem kupcev. Drugo je bil zapozneli odgovor prodajalcev na Mercatorjevo pismo izpred dveh tednov.
V njem prodajalci s prvopodpisanim Božom Jašovičem, NLB, poskušajo pomiriti prvaka Mercatorja Žigo Debeljaka in njegovo prvo finančnico Melito Kolbezen, češ da je »Agrokor skupaj s sodelovanjem njegovih partnerjev najboljši potencialni dolgoročni delničar družbe Mercator«. Da pa bi posel z »edinim potencialnim kupcem« iz tokratnega javnega razpisa lahko uspel, je nujno sodelovanje uprave, namreč njeno razkritje nekaterih zahtevanih nejavnih podatkov. Ti (z upoštevanjem priloženega zaupnega prečiščenega seznama zahtev Agrokorja) po mnenju NLB ne posegajo v trajnostne interese ciljne družbe. Finančni partnerji Agrokorja, katerih seznam želenih razkritij je obsežnejši, pa bi po predlogu prodajalcev podpisali standardne dogovore o varovanju zaupnih podatkov in teh torej Agrokor ne bi mogel pridobiti. Konzorcij prodajalcev seznanja družbo tudi, da je njegov svetovalec ING prejel potrditve EBRD, IFC in OEP, da jih bosta v pogajanjih in strukturiranju transakcije zastopala Agrokor in JP Morgan.
Največje slovenske borzne družbe v začaranem krogu terjatev
Medij: Poslovni Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Datum: 12. 12. 2011
Ljubljana - Visoka plačilna nedisciplina in vse večje težave pri obvladovanju poslovnih terjatev slovensko gospodarstvo spravljajo v začaran krog. Zaradi visokih poslovnih terjatev ostajajo na visokih ravneh tudi poslovne obveznosti, kar dodatno otežuje razdolžitev oziroma odplačilo bančnih posojil. To med drugim vpliva tudi na višino dobička, saj so letos pri številnih večjih poslovnih skupinah, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, prav obresti pobrale velik del dobička. Namesto v investicijah tako prosta denarna sredstva končajo v bankah, kar upočasnjuje tudi okrevanje vsega slovenskega gospodarstva.
Deset največjih poslovnih skupin, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, je imelo konec septembra v poslovnih terjatvah "ujetih" že več kot 1,6 milijarde evrov premoženja, v zalogah pa še dodatnih 1,1 milijarde evrov. Skupna vrednost poslovnih terjatev in zalog se je tako do konca septembra povzpela že na 2,7 milijarde evrov in tako za skoraj 80 odstotkov presegla njihove poslovne obveznosti.
Bo po volitvah na borzi bolje?
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 05. 12. 2011 Stran: 14
BORZNA KRONIKA
»Tisti, ki boste glas oddali za Mirana Potrča (SD), boste glas vložili v dobro naložbo, ki bo dvignila borze in delnice na borzi,« je pred volitvami leta 2008 izjavil nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan. Če potegnemo črto: od zadnjih rednih volitev je SBI TOP izgubil 60 odstotkov.
V zadnjem tednu pred predčasnimi volitvami je bilo na ljubljanski borzi za štiri milijone evrov prometa, več kot polovico z delnico novomeške Krke - ta je sicer za sklad lastnih delnic kupila 472 tisoč delnic. Po prometu na drugem mestu je Mercator, s katerim je bilo za 560 tisoč evrov prometa. Zdi se, da se prevzem, ki naj bi ga izpeljal Agrokor, oddaljuje, saj plahni interes špekulantov za nakup tega papirja.
Triglav danes v družbi najboljših
Dokumenti Unicredita: Agrokor nima niti evra lastnih sredstev za prevzem Mercatorja
VZMD neuspešen proti Pivovarni Laško in Mercatorju
Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 12. 2011 Stran: 21
Višje sodišče v Celju je tožbo Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) proti Pivovarni Laško, v kateri so delničarji zahtevali ničnost sklepov skupščine 31. avgusta 2009, zavrnilo. Spor je tako pravnomočno zaključen. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je kot neutemeljenega zavrnilo tudi tožbeni zahtevek VZMD za plačilo odškodnine delničarjem Mercatorja zaradi domnevne kršitve zakona o prevzemih pri pridobivanju delnic največjega slovenskega trgovca s strani družb Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska in Infond Holding v letih 2005 do 2007.
Neuslišani mali delničarji
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 12. 2011 Stran: 9
Mercator Sodišče: Čeprav Laško ni objavilo prevzemne ponudbe, mali delničarji niso upravičeni do odškodnine
Ljubljana - Mali delničarji Mercatorja niso upravičeni do odškodnine, ker družbe iz skupine Laško leta 2007 niso objavile prevzemne ponudbe za Mercator, je odločilo Okrožno sodišče v Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj odločilo v gospodarskem sporu med malimi delničarji Mercatorja in Skupino Pivovarna Laško. S tožbo 30 malih delničarjev dokazuje, da bi Laščani že leta 2007 morali objaviti prevzemno ponudbo za Mercator. Na to je pred dvema letoma opozorila tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Laščanom odvzela glasovalne pravice v Mercatorju, vendar Laščani niti po ukrepanju regulatorja kapitalskega trga niso objavili prevzemne ponudbe za Mercator. Zato so mali delničarji proti Laščanom sprožili odškodninsko tožbo (z njo zahtevajo odškodnino v višini 211,38 evra na delnico, skupaj okoli 1,5 milijona evrov), vendar je ljubljansko okrožno sodišče njihov zahtevek zavrnilo kot neutemeljen.
Sodišče zavrnilo zahtevek VZMD za odškodnino glede Mercatorja
Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 12. 2011 Stran: 8
Okrožno sodišče v Ljubljani je kot neutemeljen zavrnilo tožbeni zahtevek VZMD za plačilo odškodnine delničarjem Mercatorja z naslova domnevne kršitve zakona o prevzemih pri pridobivanju delnic največjega slovenskega trgovca s strani družb Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska in Infond Holding v letih 2005-2007.
Pivovarna Laško je po spletnih straneh Ljubljanske borze sporočila, da je prejela sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je sodišče v vzorčnem postopku v gospodarskem sporu proti Pivovarni Laško, Pivovarni Union in Radenski kot neutemeljen zavrnilo tožbeni zahtevek delničarja družbe Mercator za plačilo odškodnine z naslova domnevne kršitve zakona o prevzemih pri pridobivanju delnic družbe Mercator s strani družb Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska in Infond Holding v letih od 2005 do 2007. Sodba še ni pravnomočna.
Mali delničarji zoper banke in državo
Medij: Novi tednik Celje Avtorji: U. Š. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 12. 2011 Stran: 4
Društvo malih delničarjev Pivovarne Laško je z javnim pismom opozorilo, da z zaskrbljenostjo spremlja dogajanja v zvezi s finančno sanacijo Skupine Pivovarna Laško ter odločitve največjih delničarjev. Kot navajajo, so največji delničarji Pivovarne Laško - to so večinoma banke - hkrati tudi upnice družbe, v privilegiranem položaju.
»Razvoj dogodkov v zadnjih mesecih kaže, da so banke ta položaj izkoristile predvsem zato, da so družbe v skupini prisilile v plačevanje visokih obresti, na račun katerih bistveno izboljšujejo lastne prihodke, družbo pa izčrpavajo,« opozarjajo mali delničarji. »Banke so drugim delničarjem povzročile veliko škodo tudi z večkratno blokado preoblikovanja Skupine Pivovarna Laško v pogodbeni koncem, ki jo lahko primerjamo samo še s škodo, ki jo družbam povzroča slovenska politika in od nje odvisne državne institucije z neprestanimi blokadami odprodaje premoženja. To se že drugič v tem letu dogaja s procesom prodaje poslovnega deleža v družbi Mercator.«
Delavci Mercatorja zagrozili NLB
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 11. 2011 Stran: 9
V skrbi za delovna mesta »NLB naj ne sili v prodajo Mercatorja«
Ljubljana - Vodstvo Sindikata delavcev trgovine Slovenije je v skrbi za delovna mesta, za prihodnost Mercatorja in slovenske živilskopredelovalne industrije včeraj sklicalo tiskovno konferenco, na kateri je zagrozilo s »sindikalnimi akcijami«, če bo NLB še naprej silila v prodajo Mercatorja.
Tako sindikaliste kot tudi zaposlene v Mercatorju vznemirja kupčkanje v zvezi s prodajo družbe. Zato podpirajo njeno upravo, ki nasprotuje prodajnim aktivnostim. Po njihovem prepričanju je prodaja podjetij po dosedanjih vzorcih v zvezi z zaplenjenimi delnicami pripeljala do stečaja marsikaterega podjetja, pravi Rožič. Pri tem so delavci ostali brez dela, odgovarjali pa niso ne vodilni v podjetjih, ki so s krediti obremenjevali družbe, niti vodstva bank.







