Mercator

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Bogataj Boštjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 05. 06. 2012 Stran: 7

Pred dnevi je Društvo malih delničarjev Slovenije na petsto tisoč slovenskih gospodinjstev in v knjižnice poslalo Delničarski priročnik oziroma ABC delničarstva. Ali Slovenci ne poznamo osnov delničarstva?

Kranj - Doc. dr. Simon Čadež, docent za Računovodstvo in revizijo na Univerzi v Ljubljani in član izvršilnega odbora pri Društvu malih delničarjev Slovenije (MDS), je z Mojco Cvetko glavni soavtor Delničarskega priročnika. »Ne, tudi po dobrih dvajsetih letih večina Slovencev ne pozna osnov delničarstva oziroma pravic in obveznosti delničarja. Tudi sam sem nekatere pravne zadeve izvedel šele ob pisanju priročnika,« na zgornje vprašanje odgovarja Čadež in nadaljuje z vprašanjem: »Ali veste, da je delnica edini vrednostni papir, ki poleg možnosti donosa prinaša tudi določena korporacijsko-pravna upravičenja? Ekonomske zadeve sem seveda poznal, pravne manj.«

Doc. dr. Simon Čadež: »Z delnicami se je pri nas opeklo veliko vlagateljev in demotiviralo nadaljnja vlaganja. A ne v času visoke rasti ne danes zanimanje delničarjev za soupravljanje gospodarskih družb ni bilo veliko.«

Delnica je kompleksen vrednostni papir. Ni kot bančni depozit, obveznica ali enota vzajemnega sklada, ki dajejo zgolj pravico do donosa, ne pa tudi pravice do upravljanja bank, podjetij ali vzajemnih skladov. Lastniki delnic lahko gospodarske družbe tudi upravljajo, česar pa mali delničarji (žal) v veliki meri ne izkoriščajo. V društvu se trudijo, da bi jih povezali in s tem postali močnejši, morda tudi odločujoči glas na skupščinah lastnikov. Simon Čadež navede primer Krke, kjer bo kmalu skupščina. Peti največji delničar ima v lasti zgolj slaba dva odstotka delnic: »To pomeni, da so tam skoraj vsi delničarji mali delničarji. V Krki so glavni. A nepovezani ne morejo doseči nič oziroma lahko KAD in SOD (posredno torej država) z zgolj četrtinskim deležem delnic dosežeta, karkoli želita. Mi smo lani v Krki predlagali višje dividende, a nismo imeli dovolj glasov.«

Nemotivirani mali delničarji

Neodzivnost delničarjev je v Sloveniji tradicionalna. Velika večina malih delničarjev se skupščin ne udeležuje niti ne pooblasti nikogar (na primer MDS ali druge), da odloča v njegovem imenu. »Prepričan sem, da bi bile višje dividende marsikomu v interesu. Tisoč ali deset tisoč malih delničarjev lahko skupaj veliko potnem in odloči povsem drugače,« pove ekonomist. Zakaj takšna nezainteresiranost, ne ve. Možni razlogi so premajhno število delnic (zaradi česar aktivno upravljanje ni ekonomsko smotrno), nepoznavanje pravic in podobno.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 05. 2012 Stran: 9

BORZNI TEDEN Na borzi zatišje pred viharjem?

Četudi osrednji indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) životari pri zgodovinsko najnižjih vrednostih, to je med 555 in 585 indeksnimi točkami, pa je dogajanje okrog slovenskih borznih podjetij videti kot zatišje pred viharjem. Vse bolj se govori, da naj bi Nova KBM svoj polovični lastniški delež v Zavarovalnici Maribor (ZM) za zagotovitev ustrezne kapitalske ustreznosti morala prodati drugemu največjemu lastniku mariborske zavarovalnice, to je Pozavarovalnici Sava. Ta je v Sloveniji že lastnica tudi poslovno vse bolj uspešne novomeške Zavarovalnice Tilia, pri naskoku na ZM (njen polovični delež je vreden vsaj 60 milijonov evrov) pa naj bi ji kapitalsko pomagala tudi EBRD.

Delnica Nove KBM je v četrtek dosegla novo zgodovinsko dno pri 2,35 evra, ko je bila celotna bančna skupina vredna vsega 92 milijonov evrov, a včeraj se je njena vrednost le popravila na vrednost prek 100 milijonov evrov, na 2,70 evra. Visoko nihajnost tečaja, med 120 in 140 evri, ima tudi delnica Mercatorja. Vztrajno pa se v Mercatorjevem lastništvu povečuje delež tujcev, ki je v maju porasel z 18,6 na 18,9 odstotka.

Po pisanju nekaterih medijev naj bi bilo relativno veliko zanimanja tudi za nakup največje slovenske zavarovalnice, Zavarovalnice Triglav, kjer se v tej povezavi omenjajo švicarski Swiss Re pa nemške Ergo oziroma Munich Re in Allianz, poljski PZU in francoska Axa. Delnica Triglava, ki je v tem tednu kotirala okrog vrednosti 12,5 evra, je za investitorje zanimiva tudi zavoljo relativno visokih dividend, saj uprava in nadzorni svet predlagata 0,55 evra bruto dividende na delnico, Mali delničarji Slovenije (MDS) pa z nasprotnim predlogom celo 1,3 evra. Višina bilančnega dobička (93,3 milijona evrov) omogoča izplačilo celo dobrih štirih evrov dividende na delnico, zanimivo pa je to, da je največji lastnik Triglava nihče drug kot Zpiz.

Medij: Mladina Avtorji: Zajec Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pisma Datum: 25. 05. 2012 Stran: 4

Z Mercatorjem se neprestano nekaj dogaja. Zgodil seje odstop uprave, med nadzornike je vstopil Matej

Lahovnik, ki kot minister v prejšnji vladi ni opravil svojih nalog, izrinjeni so mali delničarji. Nacionalnega interesa ni več, je le še interes potap-Ijajočih se upnikov in zadolžencev Pivovarne Laško i:i NLB, pa čeprav podatki kažejo solidne poslovne rezultate Mercatorja in pravzaprav ogromno nepremičninsko premoženje v višini 1,4 milrarde evrov.

Na mizi je bila Agrocorjeva ponudba za prevzem v višini osemsto milijonov evrov. A ta prevzem naj bi se zgodil z mednarodnimi bančnimi krediti, ki bi jih seveda odplačeval prevzeti Mercator. Če bi se Agrocorjeva ponudba v podobni višini ponovila, potem bo s prodajo tej hrvaški družbi poklonjenih najmanj 600 milijonov evrov.

V ozad u vsega skupaj so tajkunski krediti Boška Šrota in Igorja Bavčarja, ki sta Mercator pod mizo kupila in potem, zaradi neuspešne privatizacije, skorajda potopila Pivovarno Laško in pred Bavčarjevim prihodom ugledni in premožni Istrabenz.

Vsi se spomnimo netransparentne prodaje Slovenske industrije jekla za približno 150 milijonov evrov ruskemu kupcu. Država je v sanacijo SIJ investirala več kot 700 milijonov evrov. In kdo je vodil komisijo za prodajo SIJ? Marija Zagožen, sena Jožeta Zagožna.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 05. 2012 Stran: 9

Pretekli borzni teden na Ljubljanski borzi ni poskrbel le z v povprečju dobrima dvema odstotkoma nižjimi delniškimi tečaji, ampak je v četrtek "zmrznil" tudi trgovalni sistem Xetra. Osrednji indeks SBI TOP je trenutno vreden 569 indeksnih točk in je le še nekaj odstotkov oddaljen od zgodovinskega minimuma. Dokaj nizko, pri 46 evrih, je delnica novomeške farmacevtske družbe Krka, kjer so investitorji v napetem pričakovanju, kdaj bo družba najbrž poljskim institucionalnim investitorjem prodala za blizu 100 milijonov evrov lastnih delnic, kar se utegne zgoditi do konca letošnjega junija, razen če bi bile razmere za kaj takšnega preveč neugodne. Toni Balažic še ni delničar Mercatorja Delnica Nove KBM že ped tremi evri.

Po včerajšnjem ustoiičenju na vrh Mercatorja je Toni Balažic priznal, da še ni delničar Mercatorja, to podjetje je za letošnje prvo četrtletje sicer ta teden objavilo skromnih 700 tisoč evrov čistega dobička, bo pa o morebitnem nakupu Mercatorjevih delnic razmislil. Informacija, da je Mercator v poldrugem mesecu po odstopu prejšnje uprave pod vodstvom Žige Debeljaka že dobil novo vodstvo, ki naj bi do 28. maja bilo dopolnjeno še s tremi člani uprave (govori se o Dragu Kavšku, Stanki Čurovič in Mileni Štular), je spodbudna, toda novo upravo največjega slovenskega trgovskega podjetja čaka še veliko dela, da bo v krizno zahtevnih razmerah spravila poslovanje v bolj dobičkonosne vode. Tako kot Mercatorjev Maxen (t. i. brezosebne bencinske črpalke) tudi Petrol, vrednost njegove delnice je ta teden z ravni 190 upadla na 185 evrov, čaka vse večja konkurenca pri prodaji naftnih derivatov, saj prek Hoferja z brezosebnimi bencinskimi črpalkami na slovenski trg vstopa tudi avstrijski Free Energy Trading.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 05. 2012 Stran: 9

NS Pivovarne Laško Nadzorniki pričakujejo študijo PriceWaterhouseCoopers o posameznih poslih pivovarne

LJUBLJANA - Potem ko je Pivovarni Laško z bankami uspelo doseči dogovor o reprogramu posojil, bodo njeni nadzorniki zdaj preverili nekatere posle uprave družbe, ki jo vodi Dušan Zorko. O tem naj bi predvidoma govorili na seji NS prihodnji ponedeljek.

Nadzorniki Pivovarne Laško so konec aprila pri revizijski družbi PricewaterhouseCoopers (PWC) naročili revizijo nekaterih poslov uprave Pivovarne Laško. Poročilo naj bi bilo zdaj nared in ga bodo predvidoma v ponedeljek na seji obravnavali tudi nadzorniki pivovarne, je povedal njihov predsednik Vladimir Malenkovič.

»Revizija poteka v tesnem sodelovanju z upravo. To ni redna revizija, temveč revizija posameznih poslov, za katere je zaradi njihovega obsega dobro, da jih pogleda še neodvisen organ,« je poudaril Malenkovič. Katere posle ali svetovalne pogodbe konkretno so vzeli pod drobnogled, Malenkovič ni hotel povedati, zatrdil pa je, da gre po večini za posle pod sedanjo upravo, torej upravo Dušana Zorka. Zatrdil je tudi, da PWC pod drobnogled ne bo vzel pred časom naročene neodvisne študije pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Z njo naj bi pivovarji dobili odgovore na različna vprašanja, tudi to, kakšna je prihodnost pijačarske skupine na domačem in drugih trgih ter o strategiji razvoja blagovnih znamk na vseh trgih.

Kaj bo s prodajo Dela in Večera?

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 05. 2012 Stran: 9

Poslovanje Mercatorja V prvem trimesečju je skupina ustvarila 0,7 milijona evrov čistega dobička -Agrokor septembra v nov krog, z nižjo ceno.

Ljubljana - Skupina Mercator je v prvem kvartalu kljub težkim gospodarskim razmeram ustvarila 676 milijonov evrov čistih prihodkov iz prodaje ali 3,6 odstotka več kot v istem obdobju lani. Medtem ko so v Sloveniji prihodki ostali tako rekoč na lanski ravni, je bila rast na tujih trgih kar 9,5-odstotna.

Poslovanje skupine so oteževale zaostrene gospodarske razmere, povečevanje brezposelnosti, povečana cenovna občutljivost in racionalnost potrošnikov zaradi manjše kupne moči, stroškovni pritiski pa tudi negativni makroekonomski učinki (predvsem gibanje tečaja srbskega dinarja in povečana plačilna nedisciplina). Trgovec se je odzval z vlaganji v ugodnejšo ponudbo za potrošnike in dosegel prihodkovne načrte, a je zato poslabšal ekonomiko poslovanja.

Veliko povečanje prihodkov na trgih zunaj Slovenije je bilo predvsem zasluga izvedenih strateških povezav in bi bilo še uspešnejše, če rezultata ne bi znižali negativni tečajni učinki in intenzivnejše zadolževanje. Tako je skupina v prvem četrtletju ustvarila kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami v višini 47 milijonov evrov, 19,5 milijona evrov dobička iz poslovanja in 0,7 milijona evrov čistega dobička.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 05. 2012 Stran: 9

Prevzemno ponudbo za vsaj 75 odstotkov vseh delnic Mercatorja naj bi v Agrokorju podali septembra letos. Predvidoma v petek Mercator z novim predsednikom uprave

Hrvaški Poslovni dnevnik je včeraj poročal, da naj bi v hrvaškem Agrokorju znova stekle priprave na prevzem največjega slovenskega trgovskega podjetja Mercator. Hrvaški Agrokor naj bi tokrat v morebitni prevzemni ponudbi ponujal okrog 180 evrov za delnico, se špekulira, kar je precej manj, kot je ponujal ob koncu preteklega leta, namreč 221 evrov za delnico. Ob slabih 43 tisoč evrov prometa je po objavi te informacije delnica Mercatorja (129 evrov) včeraj na Ljubljanski borzi pridobila 3,5 odstotka vrednosti, z Mercatorjevo delnico pa se je trgovalo tudi pri 130 evrih. Tuji investitorji (zlasti hrvaške banke) imajo v lasti že 18,65 odstotka vseh Mercatorjevih delnic, s prevzemno ponudbo okrog 180 evrov pa naj bi v Agrokorju "startali" zlasti na male delničarje Mercatorja, ki so približno 36-odstotni lastniki najboljšega soseda.

Na predstavnike Agrokorja smo naslovili vprašanja, ali drži, da naj bi že v septembru objavili prevzemno ponudbo za delnice Mercatorja in kot pogoj za uspešnost le-te postavili pridobitev vsaj 75 odstotkov vseh delnic, kar naj bi zahtevali tudi Agrokorjevi finančni partnerji, pa tudi, ali bo ponujena cena dejansko 180 evrov za delnico. Prav tako nas je zanimalo, ali jih nakup deleža v Mercatorju še sploh zanima in kdo sploh naj bi bili njihovi finančni partnerji pri prevzemu največjega slovenskega trgovca, a iz Zagreba odgovorov (ponovno) nismo dočakali. Če pa bi v Agrokorju za delnico Mercatorja res ponudili 180 evrov, bi za 75 odstotkov delnic potrebovali natanko 508,3 milijona evrov, kar pa za to precej zadolženo hrvaško podjetje nikakor ne bo majhen zalogaj.

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dnevne novice
Datum: 05. 05. 2012 Stran: 3

Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba

Plače slovenske podjetniško-upravljavske elite Med najbolje nagrajenimi tudi predsedniki uprav Save, NKBM in Pivovarne Laško. Prejemki uprav podjetij in nadzornih svetov, kijih razkrivajo letna poročila 2011, kažejo, da v kar številnih primerih ni tesne povezave med njihovimi zaslužki in rezultati družbe.

Med desetimi najbolje nagrajenimi in plačanimi predsedniki uprav in njihovih celotnih ekip so kar trije, ki vodijo družbe in sisteme, ki so v izgubi. Kranjska Sava ima več kakor 157 milijonov evrov izgube, NKBM 70 milijonov, Skupina Pivovarna Laško 15,3 milijona evrov. Helios sodi med podjetja, ki so v stečajni masi propadlih Zvonov, a je leto končal z 1,3 milijona evrov dobička. Luka Koper lovi ravnotežje tik nad gladino z 0,5 milijona evrov čistega dobička. Istrabenz se lahko pohvali z dobrimi 23 milijoni evrov čistega poslovnega izida, a toliko mu je ostalo, če poenostavimo, po tem, ko je prodal svoji družbi Instalacije in IG energetski sistemi za celih 48 milijonov evrov. Izgubarske luknje so med temi družbami velike, v lastniških povezavah in slabitvah, ki jih terjajo slabe naložbe, pa so včasih videti nerešljive.

A to se pri prejemkih vodilnih prav veliko ne pozna. Povprečni bruto prejemki najbolje plačanih se gibljejo od 16.000 do dobrih 22.000 evrov. Izjemi sta Janez Bohorič in Matjaž Kovačič, saj je njune lanske prejemke lepo zaokrožila še odpravnina; Kovačič je tako, kljub temu da je NKBM pristala v globoki izgubi, prejel v povprečju skoraj 18.000 evrov bruto, Janez Bohorič pa, potem ko je »njegova« Sava lani podvojila izgubo, na 157 milijonov evrov, 26.000 evrov bruto.

Tudi nadzorniki bank niso reveži

Prejemki uprav NLB in Abanke so skromnejši kakor leta 2010. O prejemkih nadzornikov pa se tudi v bančnih družbah zdi, da so tako rekoč neodvisni od stanja v njihovih bilancah. Če se nismo ušteli pri seštevanju, so si nadzorniki NKBM prislužili skupaj kar 178.000 evrov, nadzorniki NLB, kjer je treba upoštevati tudi mednarodno sestavo, pa slabih 170.000 evrov. Tudi sicer se zdijo prejemki nadzornih svetov precej neodvisni od rezultatov družb, med dobro nagrajenimi je vsekakor NS NKBM, ki je prejel več kakor 178.000 evrov. Rekorder med nadzorniškimi ekipami je NS Mercatorja, ki ga je lani vodil Robert Šega; 12-članski je lani skupno prejel 235.000 evrov bruto.

Videti je, da nadzorniki vestno upoštevajo priporočila, po katerih so v zadnjem času spet plačani vsak mesec za opravljanje nadzorniške funkcije, pripadajo pa jim tudi sejnina in drugi stroški. Tudi če bi posameznik opravljal zgolj dve nadzorniški funkciji, bi v povprečju lahko dobil kakšnih 3000 evrov bruto na mesec; sejnine in vse drugo bi bili »za povrh«, da ne omenjamo dodatnih funkcij v različnih komisijah.

Nekateri prejemki tudi ekscesni

Naša podjetniška upravljavska elita se s krizo in njenimi izzivi različno spopada, a pri njenih prejemkih to ni tako jasno izpostavljeno. Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije MDS, ugotavlja: »Nekateri prejemki vodilnih so normalni, drugi ekscesni. Glede na zadolženost podjetja ali sistema bi morali biti vodilni med prvimi, ki bi si morali znižati plače. Vsaj na tistih 'Lahovnikovih' 12.500 evrov bruto.« Tudi z nadzorniki je podobno, tri nadzorne funkcije so lahko že izjemno solidna bruto plača. Stankovič meni, da bi bili profesionalni nadzorniki boljša rešitev, kakor je sedanja, ko najbolj izpostavljeni predsedniki uprav sedijo v najbolj izpostavljenih nadzornih svetih nekaterih največjih družb. Sicer pa tudi Stankovič meni, da bi bilo smiselno v državi tako na ravni ministrstev kot stanovskih združenj razmišljati o nekakšnem novem Lahovnikovem zakonu in previsoke prejemke znižati, še zlasti v podjetjih, kjer imajo težave.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 05. 2012 Stran: 9

Premešane karte Stečaj Finetola bi lahko spremenil razmerje moči v nadzornem svetu Mercatorja in kranjske Save

Ljubljana - V društvu Mali delničarji Slovenije zahtevajo odstop Zdenka Podlesnika iz NS Mercatorja, saj menijo, da bi lahko ogrozil Mercatorjeve posle z državo.

Direktor celjske CBH Zdenko Podlesnik, ki je na burni marčni skupščini Mercatorja postal nadzornik najboljšega soseda, je bil do 1. avgusta lani tudi prvi nadzornik celjskega Finetola. Vendar je ta od ponedeljka v stečaju, kar bi lahko najboljšemu sosedu povzročilo nemalo težav. Zakon o javnih naročilih namreč določa, da mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti tistega ponudnika, katerega nadzornik je bil v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb lastnik, direktor ali nadzornik podjetja, ki je končalo v stečaju ali prisilni poravnavi.

Po podatkih Supervizorja je Mercator v zadnjih devetih letih z državo in lokalnimi skupnostmi ustvaril povprečno 17 milijonov evrov prometa na leto, kar pa bi se lahko spremenilo, saj lahko Podlesnikovo imenovanje Mercatorju za dve leti onemogoči dostop do javnih naročil. V društvu MDS zato pozivajo k takojšnjemu odstopu Podlesnika iz NS. To je pravzaprav že drugi poziv, saj je predsednik MDS Rajko Stankovič direktorja celjske CBH pozval k odstopu že na Mercatorjevi skupščini.

Bo Finetol odplavil javna naročila iz Save?