Telekom Slovenije pod manjšim bremenom dolgov viša naložbe
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 02. 03. 2012 Stran: 24
Letos bo moral Telekom Slovenije odplačati le okoli 35 milijonov evrov dolgov, ki jih je za širjenje na trge jugovzhodne Evrope najela še prejšnja uprava pod vodstvom Bojana Dremlja.
Ostra konkurenca, regulacija in zaostreni makroekonomski položaj kažejo, da je doseganje prihodkov ter zagotavljanje ustreznega dobička tudi na področju elektronskih komunikacij čedalje zahtevnejše, opozarjajo v Telekomu Slovenije. Na fotografiji Zoran Janko, član uprave za finance.
Ker skupina iz poslovanja še vedno ustvari krepko več kot 200 milijonov evrov pozitivnega denarnega toka na leto, bo imel tako operater na voljo precej več sredstev za naložbe kot tudi za izplačilo dividend, ki so v primerjavi s konkurenčnimi telekomi po Evropi med najnižjimi. Po napovedih ekipe Ivice Kranjčevića bo letos, ko bo Telekom dodatno izboljšal dobičkonosnost, za naložbe namenil od 30 pa do skoraj polovico več sredstev kot lani.
Včeraj so v Telekomu razkrili tudi, da za letos načrtujejo čisti dobiček zvišati za 61 odstotkov, na 55 milijonov evrov, dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) pa za slabo desetino, na 280 milijonov evrov.
Skupini Telekom sicer še naprej ne uspeva uresničevati svoje strategije - zadržanje tržnih deležev in s tem čistih prihodkov od prodaje. Lani so ji namreč prihodki padli za dva odstotka, na 824,5 milijona evrov. Če sta združena Telekom in Mobitel lani pričakovano ustvarila okoli dva odstotka manj prihodkov, pa so druge odvisne slovenske družbe doživele kar 18-odstotni padec. Kot je včeraj pojasnil član uprave za finance Zoran Janko, je to predvsem posledica zamika projekta GOŠO, ki ga bo izvajala Telekomova družba GVO.Še vedno slabo kaže Telekomovim hčeram v Makedoniji, Albaniji, BiH in Črni gori, ki so lani izgubile dodatnih okoli pet odstotkov prihodkov. Makedonski One, v katerem je po ugotovitvah posebne revizije prihajalo do največjih nepravilnosti, je sicer zaradi prevrednotenja sredstev ustvaril več kot 80 milijonov evrov izgube iz poslovanja. Na drugi strani se lahko kosovski Ipko pohvali z občutno boljšimi rezultati, saj je lani prihodke zvišal za sedem odstotkov, na 70 milijonov evrov, ustvaril pa je tudi slabih deset milijonov evrov čistega dobička iz poslovanja (EBIT). V drugi polovici lanskega leta so sicer znova slabili naložbo v One, pa tudi albanski Primo, za 6,5 milijona evrov.
Tako EBIT kot EBITDA je glede na leto 2010 izboljšal tudi združeni Telekom, ki po novem ne bo mogel več "izboljševati" svojih rezultatov z dividendami iz Mobitela. Pri tem omenimo, da je matična družba iz naslova pripojitve ustvarila 210 milijonov evrov pozitivnega rezultata, vendar je to komajda zadostovalo za pokritje odpisov balkanskih naložb, ki so Telekom predlani pripeljali do daleč največje izgube v zgodovini družbe. Tako se višina kapitala, skupine in matične družbe, v zadnjem letu dni ni kaj dosti spremenila, z odplačilom čez 55 milijonov evrov dolgov pa je opazno nižje tudi razmerje med neto finančnim dolgom (388 milijonov evrov) in EBITDA, saj je v letu dni padlo z 2 na 1,5. Vendarle večina Telekomovega dolga izvira iz obveznic, ki so jih izdali konec leta 2009. Nanje morajo plačevati slabih 15 milijonov evrov obresti na leto, zapadejo pa v letu 2016.
Jeseni prihaja na trg Siol TV
Nadzorniki Telekoma so v sredo dokončno potrdili uvedbo projekta novega televizijskega programa Siol TV. "Imamo resne ambicije, da vstopimo na trg televizije v drugi polovici leta, predvidoma jeseni," je včeraj dejal član uprave Marko Boštjančič. Del vsebin bodo kupovali na trgu, del pa jih bodo zagotovili z lastno produkcijo. Projekt bo vodila hčerinska družba TSmedia, ki naj bi z dobičkom poslovala čez tri leta.
Poslov z državo vse manj
Vodstvo Telekoma je zaznalo novo prihodkovno tveganje, in sicer zaradi zmanjševanja proračunskih sredstev. Še leta 2008 sta sicer Telekom in Mobitel na račun ministrstev, zavodov, občin in drugih državnih organov ustvarila dobrih 43 milijonov evrov prometa, kar je predstavljalo okoli pet odstotkov vseh njunih tedanjih prihodkov. Po tistem se prilivi stalno zmanjšujejo, v povprečju za tri milijone evrov na leto. V letu 2011 sta tako z njimi pridelala "le" še 34 milijonov evrov prihodkov. Vseeno je to še vedno neprimerljivo več od konkurence. Simobil namreč z državo ustvari okoli tričetrt milijona evrov prihodkov na leto, tudi pri preostalih operaterjih pa ni nič boljše. Po podatkih Supervizorja Telekom največ zasluži z ministrstvi za javno upravo, obrambo in za notranje zadeve.
