Koga bodo strigli pri Banki Celje
NatisniMedij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 04. 2014 Stran: 7
Uprava Banke Celje predlaga, naj imetniki podrejenih obveznic obdržijo vsaj 40 odstotkov premoženja. Mali delničarji zahtevajo odgovor o upravičenosti razlastitve
"Ker je bila dokapitalizacija banke s strani privatnih investitorjev neuspešna, bo banko dokapitalizirala država, ki za to potrebuje dovoljenje Evropske komisije. Zato se bodo nemudoma pričeli postopki za pridobitev dovoljenja za državno pomoč," pravijo v Banki Slovenije. "Ker bo v tem primeru šlo za dokapitalizacijo z javnimi sredstvi, bodo morala biti upoštevana vsa pravila glede državnih pomoči, vključno s tistim, da morajo biti pred dokapitalizacijo s strani države vse izgube banke najprej pokrite v breme delničarjev in imetnikov podrejenih ter hibridnih instrumentov. Odločitev, v kakšnem obsegu bodo izbrisani' hibridni in podrejeni kapitalski instrumenti, je zato odvisna od ocene vrednosti sredstev te banke," so pisno odgovorili v Banki Slovenije na naše vprašanje, ali bo tudi za Banko Celje veljalo enako "striženje" lastnikov kot pri NLB in NKBM.
Uprava Banke Celje namreč predlaga, naj imetniki podrejenih obveznic obdržijo vsaj 40 odstotkov premoženja, toda odločitev o tem je odvisna od Banke Slovenije. Banka Celje je preteklo leto zaključila s komaj 2,5-odstotno kapitalsko ustreznostjo, količnik temeljnega kapitala pa je bil celo samo 1,79 odstotka (namesto zakonsko določenih minimalno 8 oziroma 6 odstotkov). Glede prenosa slabih terjatev na slabo banko pojasnjujejo, da bodo ti postopki in tudi rekapitalizacija banke "izvedeni po prejemu in v skladu z odločbo Evropske komisije in odredbo Banke Slovenije. Po naših informacijah postopek pri Evropski komisiji, ki presoja zahtevek za državno pomoč, traja predvidoma 60 dni". Do roka, ki se je iztekel minuli petek, nihče od povabljenih investitorjev ni vplačal novih delnic Banke Celje, ki potrebuje 160 milijonov svežega denarja.
V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) že nekaj tednov bijejo plat zvona, ker želijo priti do izvirnih dokumentov Banke Slovenije, iz katerih naj bi bilo razvidno, ali je bila Slovenija primorana razlastiti delničarje in imetnike podrejenih obveznic podržavljenih bank. Zato pozivajo ministra za finance Uroša Čuferja, naj predstavi ustrezne dokumente, saj jih guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec kljub javnemu zagotovilu doslej še ni. Trdijo, da se razlastitev v nobeni banki v EU ni zgodila, izjema je le Slovenija. "Avstrija je pred dvema tednoma kapitalsko dni naj bi največ tram m A jalo, da evropska I^^V I I komisija sprejme ^M odločitev o državni pomoči Banki Celje okrepila banko Hvpo-Alpe-Adria z vplačilom 750 milijonov evrov. To je že osma državna injekcija kapitala tej banki v zadnjih petih letih, a po poročilih medijev še ne bo zadnja. V oči bode dejstvo, da avstrijski zakonodajalci in regulatorji od imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic banke Hvpo-Alpe-Adria niso zahtevali sodelovanja pri sanaciji bank niti v obliki znižanja terjatev ali pretvorbe obveznic v delnice banke, temveč so njihove obveznice ohranile vrednost in vse pravice, ki jih zagotavljajo prospekti," so v VZMD zapisali v sporočilu za javnost. Predstavniki evropske komisije so predsedniku VZMD Kristjanu Verbiču med nedavnim obiskom Bruslja zanikali, da bi kakorkoli pritiskali na slovensko politiko pri odločitvi za ukrep razlastitve.
