Arnaout o načrtih šele danes
NatisniMedij: Večer Avtorji: Bezjak Branka,Selan Igor Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Maribor Datum: 14. 03. 2014 Stran: 17
Kuvajtski poslovnež je včeraj obiskal Nigrad; projekti v zvezi z Maksom pod drobnogledom policije
Šele danes naj bi bil 53-letni kuvajtski poslovnež sirskega porekla Hilal Arnaout, ki namerava ob Ruški cesti zgraditi mednarodno univerzo, bolj zgovoren. Čeprav je v Mariboru preživel že ves včerajšnji dan, izjav ni želel dajati. Kot smo izvedeli, je po obisku mariborske občine obiskal tudi komunalno podjetje Nigrad, predvsem na pobudo župana Andreja Fištravca. Ta je namreč izrazil željo, da bi pri gradnji mednarodne univerze, ki naj bi zrasla na gradbeni jami propadlega Mariborskega kulturnega središča (Maks), sodelovala večinoma mariborska podjetja, če je le mogoče tista, ki so v občinski lasti. "Šlo je le za spoznavno srečanje. Arnaoutu smo se predstavili kot družba, izrazili pa smo tudi željo za sodelovanje. Dogovorili smo se, da v mesecu dni predstavimo prezentacijo našega podjetja, vseh naših dejavnosti in kadra, na osnovi česar bi lahko dorekli kaj konkretnejšega," je povedal direktor Nigrada Vladimir Krajcer. Kakor smo še izvedeli, naj bi se bil Arnaout včeraj srečal tudi s predstavniki enega od projektnih birojev, kije zainteresirano za pripravo projektne dokumentacije za načrtovano univerzo.
Stroške spodletelega Maksa naj plača občina
Tudi zato, ker je posel s kuvajtskim investitorjem stekel v tajnosti, na občini in v podjetju Zim, ki je bil lastnik zemljišč, so ga razkrili šele po tem, ko je bil že sklenjen, je zbudil nekoliko več pozornosti. Da bodo skrbno pregledali posel z Arnaoutom, so že povedali v nadzornem odboru občine, pod drobnogled je zadeve vzela tudi policija, ki zbira informacije o celotnem poteku projekta Maks od leta 2011 naprej.
Ob tem bo morala občina zadeve rešiti tudi s podjetjem Zim, ki je vodil celotno investicijo v Maks. Kakor smo že poročali, je sicer mariborska občina kot večinska, 98,34-odstotna, lastnica podjetja na skupščini gladko potrdila posel z Aranoutom, medtem ko manjšinski delničarji vztrajajo pri svojem, da je s tem podjetje pravzaprav oškodovano. Skupaj je podjetje namreč v projekt vložilo okoli 4,5 milijona evrov, od kupnine pa je prejelo "le" 600 tisoč evrov. Kar pa bi zadostovalo le za poplačilo arhitekturnega biroja Sadar-Vuga ali podjetja Meteorit. Z vsakim posebej se namreč v Zim pogajajo oziroma teče postopek mediacije o okoli 600 tisoč evrov vrednih zahtevkih. Poleg tega bo treba poplačati še dolg do Gorenjske banke, kjer je Zim vzel kredit za nakup zemljišč.
Predvsem pa mali delničarji menijo, da so v občini ravnali narobe, ko so odstopili od pogodbe z Zim o sofinanciranju projekta Maks oziroma da je treba o tem doseči ustrezen sporazum. Podjetje, ki je sicer v slabi finančni kondiciji, je namreč zaradi zastoja projekta dobivalo nakazila z občine, kar ga je držalo nad vodo.
Bivši direktor Zima in eden od manjšinskih delničarjev Matjaž Knez je, kakor je napovedoval, po omenjeni skupščini vložil izpodbojno tožbo. Po njegovem mnenju bi se morala namreč občina pri odločanju o tem vprašanju iz glasovanja izločiti, saj je kot akter pri prodaji zemljišč v konfliktu interesov. Knez sicer pravi, da prodaji zemljišč Arnaoutu ne nasprotuje, a bo treba doreči, kdo je kriv za prekinitev projekta Maks. O tem bodo razpravljali na skupščini, ki bo konec tega meseca. "Zim je v projekt vložil denar, realiziral pa ga ni, ker je občina kot partner s sklepom od projekta odstopila. Skupščina mora zdaj le prepoznati dejansko stanje in ugotoviti, da je za nerealizacijo projekta kriva občina, ki mora Zimu poravnati stroške. Želim, da je ta dokument pred mano, da iz tega naslova ni več nobenega zahtevka upnikov po premoženju družbe," je povedal Knez.
"Mednarodna univerza je minimiziranje škode"
Zadeve nameravajo razjasniti tudi v občini. "Na zahtevo občine je Zim naročil revizijo vseh preteklih poslov v družbi in tudi posla s sedanjim investitorjem. Rezultati bodo jasno in strokovno pokazali uspešnost ali neuspešnost projektov ter razmejili odgovornost za morebitno nastalo škodo," sporočajo iz občine. Dodajajo, da se občina kot večinski lastnik na skupščini ne bo odrekla glasovanju, saj kot največji lastnik nosi tudi največje breme odločanja. Če se očitku, da župan za posel z Arnaoutom, kakor tudi ne za odstop od projekta Maks, ni pridobil soglasja mestnega sveta, še lahko izognejo, ker da zemljišča ni odsvojila občina, pač pa podjetje Zim, pa županu občinski statut nalaga, da mora to pridobiti pri podelitvi stavbne pravice. Fištravec je namreč z neposredno pogodbo Arnaoutovem podjetju Ebla, ki je uradni kupec zemljišč, neposredno podelil stavbno pravico za 99 let za del zemljišč, na katerih naj bi znotraj objekta Maks stala nova umetnostna galerija, ki je na tem mestu sedaj tudi že zgodovina. Ker gre torej za dolgoročno odsvojitev občinskega premoženja, bi vsaj v tem primeru moral imeti soglasje mestnega sveta, saj tako nalaga statut. Medtem ko je zakon o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnostih pri tem zelo skop in nedorečen, kakor so nam dejali na računskem sodišču. Po zakonu namreč zadošča zgolj javna objava o podelitvi stavbne pravice, kar pa so v občini storili, ko so namero objavili na svoji spletni strani.
So pa v občini komentirali policijsko preverjanje projekta Maks, ki sicer poteka že nekaj časa: "Vodstvo občine bo v celoti sodelovalo s pristojnimi organi in je zadovoljno, da bodo lahko ugotovili, da gre pri projektu Mednarodne univerze za učinkovito minimiziranje škode, ki so jo z zgrešenimi, morda tudi nezakonitimi odločitvami, vezanimi na projekt Maks, povzročile prejšnje mestne oblasti."
