Na skupščino po naknadno dovoljenje za odškodninske tožbe
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 08. 12. 2012 Stran: 8
Vzajemna
Čez dva tedna bo Vzajemna pri članih skupščine iskala naknadno odobritev za vložitev odškodninskih tožb zoper nekdanje člane uprave zavarovalnice, koliko bo člane stala vložitev tožb, pa še vedno ne razkrivajo.
Vzajemna, ki je v lasti več kot 800.000 zavarovancev, je tožbe proti Marku Jakliču, Francu Henigmanu, Boštjanu Averju, Petru Pustatičniku in Davorju Hvali vložila že pred več kot dvema letoma in pol, dovoljenje skupščine za vložitev tožb pa bo iskala šele 20. decembra. Skupna višina tožb znaša 4,3 milijona evrov, a v Vzajemni še vedno ne želijo pojasniti, koliko so doslej plačali za sodne takse omenjenih tožb, niti koliko so plačali odvetniški pisarni Nine Zidar Klemenčič in odvetniški družbi Pirnat, Kovačič in Škofič, ki sta v imenu Vzajemne vložili tožbe. Po naših neuradnih informacijah naj bi Vzajemna, ki sicer zaposluje več pravnikov, za stroške odvetniških pisarn plačala že več kot 150.000 evrov.
Uspešnost tožb je vprašljiva, še posebej zato, ker jih je uprava Vzajemne vložila brez pooblastila skupščine, kot to zahteva zakon o gospodarskih družbah in ravno zaradi navedenega išče zdaj uprava pooblastilo skupščine. Tožbe je vložila že uprava pod vodstvom Dušana Kidriča in zahtevo po povrnitvi škode napovedala celo na novinarski konferenci. Te se je takrat udeležila tudi odvetnica Zidar-Klemenčičeva, vsi skupaj pa so očitno spregledali določilo zakona o gospodarskih družbah. V Vzajemni zdaj pojasnjujejo, da se je praksa vlaganja odškodninskih tožb proti nekdanjim članom uprave začela šele v zadnjih letih, zaradi česar da ni sodne prakse. »V zadnjem času se je kot nejasno izkazalo predvsem vprašanje, ali sta za vodenje takšnih odškodninskih postopkov potrebna tudi soglasje nadzornega sveta oziroma sklep skupščine,« pravijo v Vzajemni. A ob tem velja omeniti, da zakon o gospodarskih družbah izrecno zahteva odločanje skupščine o vložitvi tožb za povrnitev škode, če ta vložitve tožbe ne potrdi, pa lahko o tem odločajo delničarji, ki imajo skupaj najmanj deset odstotkov kapitala. Ključnega pomena pri navedenem so predvsem stroški postopkov, s katerimi morajo biti lastniki seznanjeni, prav te pa v Vzajemni vseskozi skrivajo.
Da je uprava ravnala nestrokovno, nevestno, negospodarno in neodgovorno, pa je prepričan eden od zastopnikov članov Vzajemne Marko Martinuzzi, ki je zaradi navedenega vložil na skupščino nasprotni predlog, po katerem naj skupščina Vzajemne upravi pooblastilo zavrne. »Uprava želi z naknadnim sklepom skupščine odgovornost morebitno izgubljenih tožb zaradi lastnih nestrokovnih in procesno nepravilnih ravnanj naprtiti zastopnikom skupščine,« je v obrazložitev sklepa zapisal Martinuzzi in dodal, da zastopniki članov niso dolžni brez sleherne informacije in vsebinske razprave sprejemati odgovornosti. »Poleg potuhe upravi za nestrokovno in neodgovorno delo bi zastopniki članov prevzeli tudi odgovornost za nastalo škodo izgubljenih odškodninskih tožb, ki se že kaže v enormnih sodnih in drugih stroških.«
