Bodo lastniki v petek soglašali s prodajo Žita Srbom?
NatisniMedij: Finance Avtorji: Jure Ugovšek, Petra Sovdat Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 29. 02. 2012 Stran: 3
Srbska družba MK Grupa je najresnejši kandidat za nakup dobre polovice skupine Žito
Petkov sestanek med konzorcijem prodajalcev Žita skupina KD Group, Sod in Kad imajo skupaj 50,5 odstotka skupine - bo dal odgovor o nadaljnjem postopku prodaje. Prodajalci naj bi se intenzivneje pogajali s srbskim proizvajalcem sladkorja MK Grupo , pravi vir, ki ne želi biti imenovan.
Prekmurska živilska skupina Panvita zaradi domnevno neustreznih bančnih garancij nima več pravih možnosti za nakup skoraj polovičnega deleža Žita, smo izvedeli neuradno, prvi človek Peter Polanič pa prodaje Žita ne komentira. Tako naj bi se prodajalci pogajali le še s srbsko živilsko skupino MK Grupa v lasti Miodraga Kostića. Včeraj smo prek službe za odnose z javnostmi poskušali pridobiti uradno izjavo, a se na klice in e-pošto niso odzvali. Kot je pred dnevi poročal Dnevnik, je MK Grupa podaljšala veljavnost ponudbe in jo dvignila na več kot 40 milijonov evrov za celotno Žito (približno polovico več od tržne vrednosti družbe).
»Novih informacij o prodaji Žita nimam, skrbnih pregledov skupine pa od konca lanske jeseni od morebitnih prevzemnikov ni bilo. Uprava podpira prizadevanja lastnikov.« Tako pravi prvi človek Žita Toni Balažič.Bodo prodajalci uskladili interese?
Pred morebitnim novim pogajanjem o prodaji bo potrebna še uskladitev interesov prodajalcev - skupine KD Group, Soda in Modre zavarovalnice, smo izvedeli neuradno. Razen če prodajalci popustijo pri svojih zahtevah, nadaljevanja prodaje ne bo, pojasnjuje poznavalec, ki ne želi biti imenovan. Pred petkovim sestankom prodajalcev naj bi bilo še precej neznank, zato je razplet težko napovedati, dodaja.
Prvi človek Žita Toni Balažič zatrjuje, da novih informacij o prodaji Žita nima, skrbnih pregledov skupine pa od konca lanske jeseni od morebitnih prevzemnikov ni bilo. Uprava po njegovih besedah podpira prizadevanja lastnikov in upa na stabilno lastniško sestavo, ki bi jim omogočila povečanje prihodkov in širitev na tuje trge.
S prodajo nepremičnine se upravi ne mudi
Za kvadratni meter nepremičnine na Šmartinski cesti - celotno zemljišče meri približno 100 tisoč kvadratnih metrov - zdaj ne moremo več dobiti 500 evrov, kot menijo nekateri, pojasnjuje predsednik uprave Žita Toni Balažič. Drugače od marsikaterih nepremičninskih družb se Žitu ne mudi s prodajo nepremičnine, prav tako bo v vsakem primeru prodalo zemljišče z dobičkom, saj je bilo kupljeno po precej nižji ceni, pojasnjuje. Konkretnih pogajanj z morebitnimi kupci ni, se pa občasno pojavljajo kupci za del zemljišča. Do konca leta 2013 bi lahko preselili celotno proizvodnjo - letos nameravajo seliti mlin v Maribor -, so pa trenutne tržne razmere takšne, da s prodajo ne želijo hiteti. O morebitnem enkratnem večjem izplačilu dividend Balažič pravi, da bi želel del morebitne kupnine nameniti za razvoj in morda kakšen nakup v regiji.
Načrtovana 150-odstotna rast dobička
Skupina Žito je prejšnje leto končala s poldrugim milijonom evrov čistega dobička, letos pa načrtuje rast na 3,7 milijona evrov, predvsem zaradi rasti prodaje (2,7 odstotka), agresivnejšega nastopa na tujih trgih (9,1-odstotna rast na trgih jugovzhodne Evrope) in zniževanja stroškov. Balažič je izrazil zadovoljstvo nad rastjo prihodkov - medletno so se okrepili za 3,5 odstotka, na 115,7 milijona evrov -, manjši lanski dobiček pa pojasnjuje kot posledico rasti stroškov surovin. Ti so zaradi neugodnega gibanja na kapitalskih trgih zrasli za skoraj 10 milijonov evrov.
Vpliv vstopa južnih sosed v EU
Kot pojasnjuje član uprave Žita Peter Rajačič, od vstopa Hrvaške v Evropsko unijo ne pričakujejo večjih sprememb. Carine - te so do zdaj za njihove izdelke znašale od nič do osem odstotkov - bodo upadle, kar je dobro, a to pomembneje ne bo vplivalo na poslovanje. Po drugi strani se ne bojijo morebitne dodatne konkurence na slovenskem trgu. »Hrvaška podjetja so s svojimi izdelki že zdaj na tem trgu,« pojasnjuje. Ob tem dodaja, da je živilska industrija na Balkanu dobro razvita, plačilno disciplino pa označujejo kot solidno.
