Elektro Ljubljana zaradi stomilijonskega dolga v likvidnostnih težavah

Medij: Dnevnik Avtorji: Primož Cirman Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 09. 2010 Stran: 19

 

Ljubljana - Elektro Ljubljana, ki daje kruh 1170 zaposlenim, je zaradi prevelike kratkoročne zadolženosti in neporavnanih obveznosti odjemalcev v resnih likvidnostnih težavah.

Največje domače elektrodistribucijsko podjetje lahko kratkoročna posojila, ki jih je lani na veliko najemalo, servisira le z dodatnim zadolževanjem. Lani mu je tako iz denarnega toka iz poslovanja ostalo le 600.000 evrov.

---

"Hodimo po robu insolventnosti, dodatnih posojil pa zaradi intenzivnega zadolževanja v preteklosti ne moremo najeti. Letos bomo lahko izpeljali le za 24 milijonov evrov investicij, kar je pol manj od načrtov," je včeraj za Dnevnik dejal predsednik nadzornega sveta Andrej Šušteršič in napovedal, da bodo ministrstvo za gospodarstvo v kratkem zaprosili za soglasje pri pretvorbi dela kratkoročnih posojil v dolgoročna.

Da je Elektru Ljubljana za pokritje tekočega poslovanja in investiranja že lani zmanjkalo skoraj 21 milijonov evrov, je potrdil tudi skrbni pregled podjetja, ki so ga opravili v družbi Jerman & Bajuk. Ta po naših informacijah razkriva, da denarni tok Elektro Ljubljana še zdaleč ne zadošča za financiranje investicij. Od slabih 26 milijonov evrov denarnega toka, ki ga je podjetje lani ustvarilo iz poslovanja, je namreč okrog 25,4 milijona porabilo za amortizacijo in obresti od bančnih posojil.

Vse našteto pomeni, da je Elektru Ljubljana za financiranje investicij ostalo le 600.000 evrov. To je le dober odstotek zneska, ki ga je podjetje lani porabilo za investicije (52 milijonov evrov), iz česar izhaja, da lahko podjetje investicijska posojila servisira zgolj z nadaljnjim zadolževanjem. Samo lani je podjetje najelo štiri nova posojila v skupni višini 32 milijonov evrov, pri čemer se je po dostopnih podatkih zgolj med oktobrom in decembrom lani kratkoročno zadolžilo za 14,5 milijona evrov, ki jih je porabilo izključno za tekoče poslovanje. Ta posojila zapadejo letos jeseni. Zadnji dan minulega leta je imelo tako skupaj za okrog 96 milijonov evrov obveznosti do bank, torej skoraj dvakrat več kot leta 2007, s kratkoročnimi viri pa je financiralo že skoraj desetino vseh dolgoročnih sredstev. To po oceni avtorjev skrbnega pregleda negativno vpliva na kratkoročno plačilno sposobnost družbe.

Čeprav je predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič ocenil, da "izplačevanje plač v podjetju za zdaj ni ogroženo", da se podjetje "sooča s kronično plačilno nedisciplino". "Poleg sto milijonov dolgov imamo še devet milijonov evrov odprtih terjatev in za tri milijone evrov neporavnanih davčnih obveznosti, nad nami visijo nove amortizacije, tudi globa Urada za varstvo konkurence (UVK). Na drugi strani bo država omrežnino dvignila šele januarja, čeprav bi jo po prvotnih načrtih morala že avgusta," je dejal Ribič.

Obenem je poudaril, da "bo za delovanje podjetja ključna sprememba ročnosti posojil". Ministrstvo za gospodarstvo je sicer je Elektru Ljubljana pred kratkim prižgalo zeleno luč za najem 15-milijonskega dolgoročnega posojila za izpeljavo investicij, podjetje pa bi po Ribičevi oceni potrebovalo še najmanj 10 milijonov evrov, s čimer bi pod streho spravilo letošnji naložbeni proračun.

Na ministrstvu, ki ga vodi Darja Radić, imajo sicer z največjim domačim elektrodistribucijskim podjetjem velike načrte. Včeraj so nam namreč potrdili, da nameravajo tržne dele, torej dejavnosti nakupa in prodaje električne energije, v vseh petih elektrodistribucijah oddeliti v nova podjetja, pri čemer se zavzemajo, da bi z državnimi deleži v njih dokapitalizirali oba domača elektroenergetska stebra: Holding slovenske elektrarne (HSE) in Gen Energijo. "Solastniški delež države v omrežnem delu petih obstoječih distribucij nameravamo prenesti v last Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO), do leta 2020 odkupiti deleže zasebnikov v teh družbah in jih nato skupaj s SODO tudi združiti," so nam pojasnili na ministrstvu.

Pri tem bo po ugotovitvah avtorjev skrbnega pregleda, ki je pokazal, da je Elektro Ljubljana med distribucijami v najtežjem finančnem položaju, bržčas najtežje ločiti premoženje, ki ga bo država oddelila v nova podjetja. Vsaj v Elektru Ljubljana sta namreč oba dela podjetja še vedno tesno prepletena pri prihodkih in delitvi stroškov.

V Elektru Ljubljana bodo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev letos odložili predvideni začetek gradnje novih 110/20-kilovoltnih razdelilno-transformatorskih postaj (RTP) v Mengšu in na območju bodočega Potniškega centra Ljubljana. Prav tako ne bodo začeli obnovo RTP Cerknica, v podjetju pa so že pred časom priznali, da "zaradi zmanjšanega obsega finančnih sredstev ne bodo mogli ugoditi zahtevam po priključitvah novih odjemalcev in povečanju odjema obstoječih". To posledično pomeni, da bodo brez priključkov do nadaljnjega ostale nove poslovne in obrtne cone, ki jih gradijo lokalne skupnosti (Komenda, Škofljica) ter večji industrijski uporabniki. Nekdanji predsednik uprave Elektra Ljubljane Mirko Marinčič, ki je za svoje lansko delo letos dobil razrešnico države, zadnjih dogajanj v družbi ne želi komentirati. Nadzorni svet Elektra Ljubljana je sicer lani vodil Marjan Rihar, srednjeročni načrt, ki je bil podlaga za intenzivno investiranje, pa je družbi potrdilo ministrstvo za gospodarstvo, ko ga je še vodil Andrej Vizjak.