NLB s skladom Mid Europa v ekskluzivna pogajanja za prodajo deleža v Mercatorju
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vukovič, Suzana Rankov Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 09. 2010
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je včeraj podpisala pogodbo o pričetku ekskluzivnih pogajanj (exclusivity agreement) z britanskim investicijskim skladom Mid Europa Partners za prodajo dobrih 10 odstotkov Mercatorja. Postopek je po naših informacijah sprožila nezavezujoča ponudba sklada Mid Europa za nakup deleža NLB v Mercatorju.
NLB se ni zavezala k sklenitvi kupoprodajne pogodbe, čeprav se bo banka v prihodnjih treh mesecih o prodaji Mercatorja pogajala izključno s skladom Mid Europa. Pričakovati pa je, da bo sklad podoben dogovor poskušal skleniti še s preostalimi bankami, ki so po lanskem zasegu delnic Infondu Holdingu in Istrabenzu postale lastnice Mercatorja.
S postopkom, ki ga je sprožila NLB, se v dveh letih že v tretje odpira možnost za prodajo pomembnega deleža Mercatorja. Skoraj 50-odstotni delež sta v začetku lanskega leta, ko ju je še obvladoval nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot, poskušala prodati Infond Holding in Pivovarna Laško, vendar neuspešno. Konec lanskega leta pa so se prodaje skupno 36-odstotnega deleža lotile banke - skupina bank je na pobudo Unicredit banke podpisala nezavezujoči dogovor s svetovalno hišo Arkas, h konzorciju pa sta pristopili tudi NLB in Banka Celje. Spomladi sta iz konzorcija najprej izstopili NLB in Banka Celje, nato pa še NKBM in Abanka. NLB, NKBM in Abanka so pred julijsko skupščino podpisale sporazum, po katerem naj bi v lastništvu Mercatorja ostale do septembra 2012, v zameno pa so izpogajale ustrezno dividendno politiko in predstavnika v nadzornem svetu Mercatorja.
Sklad Mid Europa se je že spomladi uvrstil v ožji izbor finančnih vlagateljev v Mercator, s katerimi so se pogajale banke, dokler prodajni konzorcij ni razpadel. Že takrat je Mid Europa med finančnimi investitorji oddal najboljšo ponudbo. V prvi fazi lahko pričakujemo, da Mid Europa načrtuje nakup do 25-odstotnega deleža, s čimer bi sklad ostale potencialne investitorje odvrnil od Mercatorja, sočasno pa bi bila takšna stabilizacija lastniške strukture bolj sprejemljiva tudi za javno mnenje. Pričakujemo lahko, da bi se v primeru uspešnih pogajanj za prodajo svojih deležev odločile vse banke z izjemo NKBM, ki je svoj delež nedavno še povečala in napovedala, da namerava nekaj časa hraniti to portfeljsko naložbo. Z morebitnim umikom iz lastništva se bo za banke precej znižala tudi izpostavljenost do Mercatorja, torej se bo sprostil tudi dodatni kapital za financiranje Mercatorjevega razvoja.
Ključno vprašanje bo, ali bo prodajni postopek NLB ponovno spodbudil interes hrvaškega Agrokorja Ivice Todorića za vstop v Mercator. Zlasti Unicredit, ki ima 8 odstotkov Mercatorja, je doslej veliko naporov vlagal v to, da bi večino Mercatorja prevzel Agrokor, do katerega je skupina Unicredit močno izpostavljena.
Od novembra lani, ko so se banke prvič lotile prodaje svojega deleža Mercatorja, je tečaj delnice Mercatorja na Ljubljanski borzi zdrsnil s 170 na 147 evrov, v vmesnem času je znašal celo zgolj 130 evrov.
